PPR Pomembna vprasanja

V RS poznamo tri vrste kaznivih ravnanj, in sicer:
• Kazniva dejanja, ki so druzbi najbolj nevarna dejanja. Dolocena so v Kazenskem zakoniku (KZ-1) in v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Kazenski postopek za kazniva dejanja ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP).

• Prekrski, so dejanja, ki pomenijo manjso druzbeno nevarnost. Predpise, v katerih so posamezna dejanja dolocena kot prekrski, imenujemo materialni predpisi. Slednji vsebujejo opis posameznih dejanj in sankcijo zanje. Postopke o prekrskih ureja Zakon o prekrskih (ZP-1).

• Disciplinski prestopki, so ravnanja, ki jih kot krsitve dolocajo pravne osebe (drzavni organi, podjetja, drustva). Dejanja, ki pomenijo krsitve avtonomnih aktov pravne osebe, so dolocena v zakonu, statutu ali pravilih. Disciplinski postopek je najpogosteje urejen v disciplinskem pravilniku pravne osebe.

Prekrskovno pravo je pravo o prekrskih, sestavljeno iz procesnega prava, kamor spada Zakon o prekrskih kot procesni predpis ter iz materialnega prava, kamor spadajo materialni predpisi s podrocja javnega reda in miru, podrocja varnostni cestnega prometa, podrocja mejnih zadev in tujcev (npr. ZJRM-1; ZPrCP, ZNDM-2). Torej v dolocenem materialnem predpisu (npr. ZJRM-1) je posamezno clovekovo ravnanje doloceno kot prekrsek v obliki prepovedi ali zapovedi in je za njegovo storitev ali opustitev predpisana oziroma dolocena sankcija (dispozicija pravnega pravila).
Prekrskovni postopki pa so doloceni v Zakonu o prekrskih, ki je procesni predpis.
To pravo izvajajo prekrskovni organi (policija, carina, inspekcijske sluzbe, obcinska redarstva) v hitrem postopku o prekrskih ter sodisca v rednem postopku o prekrskih.

Prekrskovno pravo je sestavljeno iz
- materialnega prava: v materialnem predpisu je dolocen nacin storitve prekrska, iz tega predpisa pa ni razvidno kaksen prekrskovni postopek zoper krsitelja je potrebno izvesti. Materialno pravo vsebuje materialno pravne predpise s podrocja javnega reda in miru, podrocja varnostni cestnega prometa, podrocja mejnih zadev in tujcev (ZJRM-1, ZPrCP, ZNDM, Zoro, ipd.,).
- procesnega prava: vsebuje procesni predpis, to je Zakon o prekrskih, ki doloca postopke policista pri obravnavi krsitelja prekrska. Iz tega predpisa je razvidno, kaksen prekrskovni postopek zoper krsitelja je potrebno izvesti.
Podrocja, kjer prekrskovno pravo izvajajo policisti so: podrocje javnega reda in miru (ZJRM-1), podrocje varnosti cestnega prometa (ZPrCP), podrocje mejnih zadev in tujcev (ZNDM-2).

V ZP-1 so materialnopravne dolocbe dolocene v clenih od 1. do 45. Slednje dolocajo nacin storitve prekrskov, dolocajo sankcije, ki se smejo predpisati in izrekati za prekrske. Dolocajo tudi, kako za prekrske odgovarjajo fizicne osebe (posamezniki), pravne osebe, samostojni podjetniki in SP posamezniki ter odgovorne osebe pravnih oseb. Dolocajo tudi, kako za prekrske odgovarjajo otroci in mladoletniki, dolocajo vzgojne ukrepe za mladoletnike in otroke. Obsegajo tudi dolocbe o zastaranju postopkov o prekrskih ter izvrsevanja sankcij za prekrske.

Zakon o prekrskih je sistemski predpis na podrocju prekrskovnega prava, ker doloca pravne akte s katerimi se sme dolocena dejanja predpisovati kot prekrske (zakon, uredba Vlade RS, odlok obcine). To pomeni, da se predpisi, s katerimi se dolocajo prekrski v RS lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom. Tako morajo biti vsi predpisani prekrski v skladu z materialnopravnimi dolocbami ZP-1. Ta zakon tako doloca:
• doloca vrste sankcij, ki se lahko predpisejo in izrekajo za prekrske;
• doloca kako za prekrske odgovarjajo fizicne osebe (posamezniki), pravne osebe, samostojni podjetniki in odgovorne osebe pravnih oseb;
• doloca, kako za storitev prekrska odgovarjajo otroci in mladoletniki;
• doloca potek hitrega postopka o prekrsku in prekrskovne organe, ki ga izvajajo;
• doloca potek rednega sodnega postopka in sodisca, ki ga izvajajo.

V dolocenem materialnem predpisu (npr. ZJRM-1) je posamezno clovekovo dejanje doloceno kot prekrsek v obliki prepovedi ali zapovedi in je za njegovo storitev ali opustitev dolocena sankcija (dispozicija pravnega pravila) .
Prekrskovni postopki pa so doloceni v Zakonu o prekrskih, ki je predpis procesne narave.
V materialnem predpisu je dolocen nacin storitve prekrska, iz tega predpisa pa ni razvidno, kaksen prekrskovni postopek zoper krsitelja je potrebno izvesti. Odgovor na to vprasanje daje postopkovni predpis na podrocju prekrskovnega prava (ZP-1).
Policist mora v primeru prekrska ukrepati v skladu:
• z materialnim prekrskovnim pravom (ZJRM-1), ki doloca clovekovo ravnanje, ki je prepovedano (nacin storitve ali opustitve, npr . nedostojno vedenje po 7. clenu ZJRM-1) in sankcijo zaradi storitve prekrska (globa 104, 32 evrov);
• v skladu z procesnim prekrskovnim pravom (ZP-1), ki doloca kaksen bo postopek policista zaradi storjenega prekrska. Policist bo v primeru taksnega prekrska praviloma izdal placilni nalog. Postopek izdaje placilnega naloga pa je urejen v Zakonu o prekrskih.

Nacelo zakonitosti ima temelj v 28. clenu Ustave Republike Slovenije. Ustava ga opredeljuje kot nacelo zakonitosti v kazenskem pravu.
Ker pa spada prekrskovno pravo v sirsi del kazenskega prava, je to nacelo uveljavljeno tudi v prekrskovnem pravu. ZP-1 nacelo zakonitosti doloca v 2. clenu.
VSEBINA NAcELA ZAKONITOSTI
»Nikomur ne sme biti izrecena sankcija, ce dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti doloceno kot prekrsek, se preden je bilo to storjeno in ce za tako dejanje ni predpisana sankcija prekrsek.«
Vpliv nacela na prekrskovne postopke: pomeni, da morajo prekrskovni organi ali sodisce ustaviti postopek o prekrsku, ce ugotovijo, da je neko dejanje, sicer doloceno kot prekrsek, vendar pa zanj ni predpisana tudi sankcija, saj tako dejanje, ceprav je doloceno kot prekrsek, ni prekrsek, ker zanj ni predpisana hkrati tudi sankcija.
Primer krsitve nacela zakonitosti: MALO SE ZNAJDITE SAMI

Doloceno dejanje je moc dolociti kot prekrsek le z naslednjimi vrstami predpisov:
• Zakoni sprejme jih Drzavni zbor;
• Uredbe sprejme jih Vlada RS in so izdane na podlagi zakona;
• Odloki sprejmejo jih samoupravne lokalne skupnosti oziroma obcine.

• Zakoni, ki jih sprejme Drzavni zbor RS, praviloma veljajo na celotnem obmocju Republike Slovenije.
• Uredbe Vlade RS, izdane na podlagi zakonov in je z njimi Vlada prav tako doloceno dejanje dolocila kot prekrsek, praviloma prav tako veljajo na celotnem obmocju Republike Slovenije.
• Prekrsek, ki je predpisan in sankcija zanj dolocena z odlokom samoupravne lokalne skupnosti (obcine), je moc storiti le na obmocju te obcine. Z obcinskimi odlokom obcine urejajo problematiko, ki je za njihovo okolje specificna in je zakon oz. uredba ne urejata.
Predpisi o prekrskih, ki veljajo na obmocju RS (zakon, uredba Vlade RS) se uporabljajo proti vsakomur, kdor stori prekrsek na:
• Ladji, ki je vpisana v pristaniscu na obmocju RS,
• Letalu, ki je vpisano v register zrakoplovov v RS...
to velja tudi v primeru, ce sta v trenutku storitve prekrska prometni sredstvi izven obmocja RS.

Prekrsek neznatnega pomena je prekrsek, ki je bil storjen v okoliscinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala skodljiva posledica. Za obstoj prekrska neznatnega pomena morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja:
• obstajati morajo okoliscine, ki delajo prekrsek posebno lahkega (storjen je bil v okoliscinah, ki ga delajo posebno lahkega), to so lahko cas, kraj ali nacin storitve prekrska;
in
• pri katerem ni nastala in ne bo nastala skodljiva posledica ali pa je ta neznatna.
V tem primeru prekrskovni organ tudi ne bo uvedel postopka o prekrsku. Policist sme v primeru prekrska neznatnega pomena, krsitelja samo opozoriti, seveda mora pri tem oceniti, da bo opozorilo zadosten ukrep (diskrecijska pravica policista).

Sankcije za prekrske delimo na:
• Glavne sankcije: globa (namesto globe lahko opomin, ce gre za prekrsek neznatnega pomena)
• Stranske sankcije: se lahko predpisejo poleg globe, ce to zahteva narava prekrska; mednje uvrscamo:
o kazenske tocke v cestnem prometu (ZPrCP, ZVoz);
o prenehanje veljavnosti vozniskega dovoljenja;
o prepoved voznje motornega vozila;
o odvzem predmetov (ZJRM-1, ZOro-1...);
o izgon tujca (ZTuj-2; ZJRM-1, ZPPPD...);
• Nadomestne: kamor spada opozorilo

Globa je glavna sankcija za prekrske in je vedno predvidena za predpisan prekrsek. ZP-1 doloca nacin predpisovanja glob v materialnih prekrskovnih predpisih, ki zavezuje njihove pripravljavce. Doloca, da ti lahko globo za prekrsek predpisejo v razponu ali v dolocenem znesku. ZP-1 doloca tudi okvire, v okviru katerih je dovoljeno predpisovati globe za fizicne osebe, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in njihove odgovorne osebe.
ZP-1 doloca nacin predpisovanja glob v materialno prekrskovnih predpisih.
Globa za prekrsek se lahko predpise v:
• razponu ; primer:
ZJRM-1: 7. clen, 1. odstavek (od 104,32 do 417, 19 evrov)
ali
• dolocenem znesku ; primer:
ZJRM-1: 13. clen (208, 65 evrov)

V materialnih prekrskovnih predpisih, se globa lahko predpise z tudi naslednjimi oblikami:
o minimuma (...najmanj 166, 92 evrov) ali
o maksimuma (...do 500, 75 evrov).
Policist mora v takem primeru izreci najnizji znesek predpisane globe za prekrsek.

Globa se lahko izrece z naslednjimi vrstami odlocb o prekrsku: s placilnim nalogom, z odlocbo prekrskovnega organa in s sodbo sodisca.
Policist globo lahko izrece s placilnim nalogom ali z odlocbo o prekrsku (ce ima opravljen izpit iz ZUP-a).
Namesto globe se lahko izrece opomin, ki je prekrskovna sankcija, katero sme izreci prekrskovni organ ali sodisce. Izrece se lahko, ce je prekrsek storjen v takih olajsevalnih okoliscinah, ki ga delajo posebno lahkega.

Opomin je prekrskovna sankcija, katero sme izreci prekrskovni organ ali sodisce namesto globe. Izrece se lahko, ce je prekrsek storjen v takih olajsevalnih okoliscinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin bo razviden pri preverjanju osebe v evidenci FIO (Foneticni indeks oseb). ZP-1 doloca, da se sme izreci opomin storilcu tudi zaradi dejavnega kesanja, ce je :
• izpolnil predpisano obveznost ali
• popravil ali povrnil povzroceno skodo se pred izdajo odlocbe ali sodbe.
Opomin se izrece v pisni obliki v odlocbi o prekrsku ali sodbi. Poleg opomina se lahko izrece tudi stroske postopka (sodno takso) in morebitno stransko sankcijo, ki jo predvideva materialni prekrskovni predpis (npr. kazenske tocke).

Za otroke in mladoletnike veljajo posebne dolocbe, usmerjene predvsem v njihovo prevzgojo, da bodo spostovali veljavne pravne norme in ne bodo ponavljali prekrskov. Zato pozitivno prekrskovno pravo predvideva zanje posebno vrsto sankcij, in sicer vzgojne ukrepe.
Proti otrokom, ki se niso dosegli starost 14 let, se ne smejo voditi postopki za prekrske in izreci sankcije zanje. ce se ugotovi, da mladoletnik v casu storitve se ni bil star 14 let se postopek ustavi.
V primeru, ko policist ugotovi, da je neko dejanje, ki ima vse zakonske znake prekrska, izvrsila oseba, ki se ni dopolnila 14 let oziroma mladoletnik, je dolzan o storitvi taksnega dejanja, obvestiti osebo, ki je dolzna skrbeti zanj (starsi, skrbniki, rejniki). ce je potrebno glede na tezo in naravo prekrska, se obvesca tudi CSD.
Izrekanje prekrskovnih sankcij:
• mlajsim mladoletnikom (14-16 let) se smejo izrekati le vzgojni ukrepi,
• starejsim mladoletnikom (16-18 let) se smejo izreci vzgojni ukrepi, izjemoma tudi globa.
• Obema starostnima kategorijama se smejo izreci stranske sankcije:
o odvzem predmetov,
o odvzem premozenjske koristi.
• Starejsim mladoletnikom se lahko izrekajo tudi stranske sankcije:
o KT v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniskega dovoljenja,
o prepoved voznje MV.
Te sankcije lahko izreka sodisce.
Vrste vzgojnih ukrepov
Mladoletnemu storilcu (14-16-18 let) sodisce lahko izrece nezavodske vzgojne ukrepe:
• Ukor (najblazji ukrep, edini, ki se hkrati izrece in tudi izvrsi);
• Navodila in prepovedi (sodisce lahko izrece eno ali vec navodil, vec vrst navodil in prepovedi: redno obiskovanje sole, delo v korist humanitarnih organizacij ali obcine, opraviti preizkus znanja prometnih predpisov (ce je vozil brez VD); prepoved voznje MV. Trajanje navodil in prepovedi je omejeno na 6 mesecev, javno delo mladoletnika lahko traja najvec 40 ur v obdobju 3 mesecev;
• Nadzorstvo; ce je treba trajno vplivati na prevzgojo (lahko nadzorstvo starsev, ce imajo moznost vplivanja na mladoletnika, ce starsi ne izvajajo nadzorstva, sodisce izrece ukrep nadzorstva CSD. Ukrep nadzorstva lahko traja najvec 1 leto, sodisce sme ustaviti izvrsevanje po 6 mesecih, ce je bil namen dosezen).
Starejsemu mladoletniku (16-18 let) se sme izreci globa ce: je gleda na dusevno razvitost mogel razumeti pomen prekrska; so podani pogoji za odgovornost za prekrsek; je zmozen placati globo; je s prekrskom nastala hujsa posledica in izrek vzgojnega ukrepa ni smotrn.
Namen: individualna in generalna prevencija.
Policija nadzira naslednje sankcije:
- opravljanje preizkusa znanja prometnih predpisov (ce je vozil brez VD);
- prepoved voznje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoce to sankcijo izreci polnoletnim (ce je storil hujsi CP prekrsek);

Zastaranje je varnostni mehanizem zoper izvrsilno oziroma sodno oblast, ki ne zmore pravocasno voditi in zakljuciti postopkov o prekrskih v razumnem roku. Z institutom zastaranja se zagotavlja pravna varnost.

ZP-1 predvideva zastaranje:
• pregona storilca prekrska,
• izvrsitve sankcije.

Zastaranje pregona
ce mineta 2 leti od storjenega prekrska, pa drzavni organ ni zacel postopka o prekrsku, se ta ne more vec zaceti (relativni zastaralni rok). Izjema so:
• hujsi prekrski, ki jih doloca 17. clen - zastaralni rok je 3 leta;
• prekrski storjeni na podrocju varstva konkurence - zastaralni rok je 5 let;
• prekrski zoper varnost cestnega prometa, ugotovljeni s tehnicnimi sredstvi in krsitelj s krsitvijo ni bil seznanjen - zastaralni rok 30 dni.
Pretrganje zastaranja nastopi po vsakem dejanju prekrskovnega organa ali sodisca, ki meri na pregon krsitelja. V takem primeru se stetje zastaralnega roka zacne znova.
Pretrganje zastaranja nastopi tudi, ko storilec v casu, ko tece zastaralni rok stori enako hud ali hujsi prekrsek.
Postopek o prekrsku pa ni vec mogoc, ko minejo 4 leta od storitve prekrska, ne glede na stevilo pretrganj zastaranj. Gre za absolutni zastaralni rok.
Prekinitev zastaranja pomeni, da zastaranje ne tece v casu, ko se postopek o prekrsku ne sme zaceti oziroma nadaljevati. Primeri so:
• krsitelj ima imunitetno pravico po mednarodnem pravu;
• vlozena je kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrska in se je postopek o prekrsku ze zacel.
Ko mine razlog prekinitve zastaranja, se zastaralni rok ne zacne steti znova, ampak se nadaljuje.
Za delo policije je pomembno zastaranje pregona.

Zastaranje izvrsitve sankcije
Ko je odlocba o prekrsku (placilni nalog, odlocba o prekrsku, sodba sodisca) postala izvrsljiva in storilec ni placal globe, stroskov postopka ali drugih terjatev (nedavcne obveznosti), pride do postopka prisilne izterjave (izvrsbe).

- hitri postopek (izvaja ga prekrskovni organ) in
- redni sodni postopek (odlocajo sodisca za prekrske)

- ce iz dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekrsek
- ce ni dokazano, da je prekrsek storil krsitelj
- ce je pregon zastaral ali so podani drugi pogoji, ki izkljucujejo pregon
- ce gre za prekrsek neznatnega pomena

Policist lahko krsitelja opozori, ce je storjeni prekrsek neznatnega pomena in ce policist oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Pravni standard za izrek opozorila se nahaja v 53. clenu ZP-1. Pri tem je potrebno upostevati tudi dopolnilno dolocbo, ki se nahaja v 6a clenu in pojasnjuje, kdaj gre za prekrsek neznatnega pomena.

Diskrecijska pravica je pravica do prostega preudarka. Policist se lahko odloci, da zadeve ne bo obravnaval in da ne bo izdal odlocbe o prekrsku oziroma ne bo vlozil obdolzilnega predloga, ce ugotovi:
- da iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekrsek,
- da ni dokazano da je prekrsek storil krsitelj,
- da je pregon zastaral ali so podani drugi razlogi, ki izkljucujejo pregon,
- da gre za prekrsen neznatnega pomena.
O svoji odlocitvi, da ne bo zacel hitrega postopka oziroma da ne bo vlozil obdolzilnega predloga, policist ne izda nobene posebne odlocbe, ampak svojo odlocitev in razloge zanje zaznamuje v spisu in v 30 dneh od odlocitve pisno obvesti predlagatelja.

Opozorilo: opozorilo nima pravnih posledic za krsitelja, zato zoper ta ukrep ni predvideno nobeno pravno sredstvo. Lahko se izrece namesto predpisane sankcije, ustno ali pisno. O izrecenih opozorilih se vodi evidenca opozoril, vendar brez osebnih podatkov.

Opomin: izrece se lahko namesto predpisane globe, ce je prekrsek storjen v okoliscinah, ki ga delajo posebno lahkega ali ce storilec se pred izdajo odlocbe ali sodbe skodo popravi ali poravna ali izpolni predpisano obveznost. Opomin se izrece v pisni obliki v odlocbi o prekrsku ali sodbi. Poleg opomina se lahko izrecejo tudi stroski postopka in morebitno stransko sankcijo. Izrece ga lahko prekrskovni organ v hitrem postopku in sodisce v rednem postopku, ni pa ga mogoce izreci s placilnim nalogom.

- Na podlagi prvega odstavka 57. clena: ce policist prekrsek osebno zazna (vid, sluh..) ali ce prekrsek ugotovi z uporabo ustreznih tehnicnih sredstev ali naprav (tehtnice, merilnik hitrosti)

- Na podlagi drugega odstavka 57. clena: ce policist prekrsek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov zbranih neposredno po krsitvi, na kraju, kjer je bil prekrsek storjen. Pred izdajo in vrocitvijo takega placilnega naloga mora policist krsitelju omogociti, da se osebno izjavi o prekrsku. Placilni nalog mora vsebovati tudi kratek opis prekrska in kratek povzetek izjave krsitelja o prekrsku.

Prva stran: podatki o prekrskovnem organu, krsitelju, casu in kraju storitve prekrska, podatke za krsitelja, pravni opredelitvi prekrska (kazenska dolocba), v predstavitvi prekrska krsitelju, v pouku o pravici do pravnega sredstva, o nacinu vrocitve placilnega naloga.
Druga stran: zapisnik o izjavi krsitelja, kratek opis dejanskega stanja in navedba dokazov o nacinu vrocitve in morebitne posebnosti pri tem.
Tretja stran: opredelitev podrocja, kjer je bil storjen prekrsek (JRM, CPP..), opredelitev kraja prekrska prostor za kratek opis krsitve, poloznica s stevilko racuna MNZ za placilo globe.

Rok placila izrecene globe je odvisen od pravnega akta s katerim je bila globa izrecena, v nasem primeru placilni nalog. Rok placila globe je dolocen v pravnem pouku. Krsitelj lahko v roku 8 dni od vrocitve placilnega naloga vlozi zahtevo za sodno varstvo (nastop pravnomocnosti). Po nastopu pravnomocnosti sledi se 8 dnevni rok, v katerem je moc placati polovicni znesek izrecene globe. To je rok za prostovoljno izvrsitev placila globe (skupaj 16 dnevni rok za placilo globe za polovicni znesek).
Po izteku roka za placilo postane placilni nalog izvrsljiv. ce ga storilec ni poravnal, se zacne izvajati postopek prisilne izterjave brez predhodnega opozorila. Globa se v tem primeru izterja v celoti.
Dejavniki, ki vplivajo na stetje rokov so: visina izrecene globe; premozenjskega stanja storilca. Zacetka in teka rokov tako ne ovirajo nedelje in prazniki ali dela prosti dnevi, ki so v RS doloceni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v RS. ce je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan, se iztece rok za vlozitev rednega sodnega pravnega sredstva s pretekom prvega naslednjega delavnika (zahteva za sodno varstvo, ugovor, pritozba).

Obvestilo o prekrsku se izda zaradi krsitve predpisov o vstavljanju in parkiranje vozil v cestnem prometu ali naravnem okolju, ce krsitelja ni bilo mogoce na kraju prekrska mozno seznaniti s prekrskom.

Krsitelj ima pravico do placila polovice predpisane globe v 8 dneh od izdaje obvestila. V primeru pravocasnega placila globe se bo stelo, da je bil placniku izdan placilni nalog za prekrsek in je le ta postal pravnomocen, ker se je placnik odpovedal ugovoru zoper placilni nalog in zahtevi za sodno varstvo. Stroski postopka o prekrsku ne bodo zaracunani, prekrsek se ne bo vpisal v evidenco o prekrskih, postopek o prekrsku bo s pravocasnim placilom koncan.
Neplacilo globe ne bo imelo posledic za krsitelja. Postopek o prekrsku se bo nadaljeval zoper lastnika vozila z izdajo placilnega naloga.

Se izda za krsitelje, ki bi se zaradi svojega prebivanja v tujini lahko izognili placilu globe in so zaradi tega morali takoj na kraju poravnati globo ter o tem prejeli potrdilo o placani globi. Velja za:
- tujce, ki stalno ali zacasno ne prebivajo v RS
- drzavljanom RS, ki so prekrsek storili na obmocju RS, stalno ali zacasno pa prebivajo v tujini

ce krsitelj globe ne placa, mora policist izvrsiti ukrep za zavarovanje izvrsitve placilnega naloga in izdati sklep o zavarovanju izvrsitve ter zacasno vzeti listine ali vrednosti. Dokler oseba ne placa globe, ko placa globo pa izdamo potrdilo o placani globi.

V primeru ko policija ni stvarno pristojna za ugotovljen prekrsek, bo policist napisal predlog za uvedbo postopka o prekrsku, s katerim bo krsitelja predlagal v prekrskovni postopek tistemu organu, ki je stvarno in krajevno pristojen.
Primer: policist je ugotovil krsitev obratovalnega casa gostinskega lokala Sava. (obratovali so dlje, kot do 22. ure, kot so imeli doloceno). Policist je napisal predlog trznemu inspektoratu, ki je stvarno pristojen za krsitve materialnih dolocb Zakona o gostinstvu, kamor spada omenjena krsitev.

Izda se v primerih, ko:
- Predpis za prekrsek doloca poleg globe obvezen odvzem predmetov,
- je treba odvzeti premozenjsko korist,
- namesto globe izrecemo opomin,
- izrecemo visjo globo od najnizje predpisane,
- ce je globa predpisana v veckratniku ali odstotku,
- v primeru iz krsitve 6. odst. 17. cl ZP-1(dolocene hujse krsitve iz posameznih podrocij),
- za prekrske s podrocja varstva konkurence in
- v drugih primerih, ko niso podani pogoji za izdajo PN.

Odlocbo o prekrsku lahko izda pooblascena uradna oseba prekrskovnega organa, ki je pristojna za vodenje in odlocanje v prekrskovnem postopku (VI. stopnja izobrazbe in opravljen strokovni izpit).

Izjavo krsitelja je potrebno zagotoviti, ce je prekrsek
- ugotovljen na podlagi obvestil in dokazov zbranih neposredno po krsitvi, na kraju, kjer je bil prekrsek storjen. 57/2
Pred izdajo taksnega placilnega naloga se mora krsitelju omogociti, da se osebno izjavi o prekrsku. Izjavo krsitelja je potrebno zagotoviti tudi v primeru, ko se za storjeni prekrsek
- izda odlocba o prekrsku.
Sestavi se zapisnik o izjavi krsitelja, ce pridobitev izjave na zapisnik ni bila mogoca pa se krsitelju po posti poslje obvestilo, da se izjavi o dejstvih in okoliscinah prekrska. Nato se izdela spis o ugotovitvi prekrska (pooblascena uradna oseba nato izda odlocbo o prekrsku)

Redna pravna sredstva v hitrem postopku o prekrsku:
- ugovor zoper placilni nalog
- zahtevek za sodno varstvo

Ugovor zoper placilni nalog lahko vlozi krsitelj zoper placilni nalog, ki je bil izdan zaradi krsitve predpisa o ustavljanju in parkiranju. Ugovor je mozno podati v roku 8 dni od izdanega placilnega naloga.

Zahtevo za sodno varstvo lahko vlozi krsitelj zoper placilni nalog iz 57.clena ZP-1 in zoper odlocbo o prekrsku iz 56. clena ZP-1. Zahtevo za sodno varstvo je mozno podati v roku 8 dni po vrocitvi placilnega naloga ali odlocbe o prekrsku.

Zahteva za sodno varstvo je redno pravno sredstvo zoper placilni nalog iz 57. clena ZP-1 in zoper odlocbo o prekrsku iz 56. clena ZP-1.
Vlozi jo lahko: 4
- oseba, ki ji je bila izrecena sankcija (krsitelj),
- zakoniti zastopnik krsitelja,
- zagovornik krsitelja in
- lastnik odvzetih predmetov.

Vlozi se v roku 8 dni po vrocitvi placilnega naloga ali odlocbe o prekrsku.

Razlogi za vlozitev zahteve za sodno varstvo:
- ce so bile s placilnim nalogom ali odlocbo o prekrsku krsene materialno pravne dolocbe ZP-1 ali materialnega predpisa, ki doloca prekrsek
- ce je bila z izdajo placilnega naloga ali odlocbe o prekrsku storjena krsitev dolocb prekrskovnega postopka
- zaradi zmotne in ne popolne ugotovitve dejanskega stanja
- ce se placilni nalog ali odlocba o prekrsku opira na dokaz na katerega se po dolocbah ZP-1 ne sme upirati, ali je bil pridobljen s krsitvijo z ustavo dolocenih clovekovih pravic in temeljnih svoboscin

Hitri postopek ni dovoljen:
- ce je predpisana stranska sankcija prepovedi voznje MV
- ce je predpisana stranska sankcija izlocitve iz postopka javnega narocanja
- proti mladoletnim storilcem prekrskov
- za prekrske zoper varnost CP, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih tock v stevilu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izrece prenehanje veljavnost vozniskega dovoljenja.
V taksnem primeru bo policist napisal obdolzilni predlog.

ce bi storilec lahko onemogocil izvrsitev odlocbe, ker:
- ne more dokazati identitete
- nima stalnega prebivalisca v RS
- se lahko skrije ali odide neznano kam
- bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekrsek

To se opravi na nacin, da pooblascena uradna oseba s sklepom zacasno odvzame:
- listine kot so potna listina, VD, dokumenti vozila, prevozne listine, drugi dokumenti, ki spremljajo blago (izvrsi pooblascena uradna oseba prekrskovnega organa)
- vrednosti (izvrsi carinski urad)

Pridrzana oseba mora takoj biti v svojem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume seznanjena da:
- Je pridrzana in z razlogi za pridrzanje,
- ni dolzan nicesar izjaviti,
- ima pravico do pravne pomoci zagovornika, ki ga sama izbere in
- da bo policija na njeno zahtevo obvestila njene najblizje oz. delodajalca.

Pridrzani osebi mora biti takoj, najkasneje pa v 3 urah vrocen pisni sklep o odreditvi pridrzanja z navedbo razlogov za odvzem prostosti s pravnim poukom.

- ce je storilec, ki je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zaloten pri prekrsku, ce je nevarnost, da bo se naprej delal prekrske.
Pridrzati se sme, dokler se ne iztrezni oz. ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar najvec 12 ur.

Ko policist zaloti krsitelja, ki je pod vplivom alkohola pri storitvi prekrska in obstaja nevarnost, da bo ta s krsitvijo nadaljeval, zoper njega odredi pridrzanje. Krsitelja seznani z razlogi za pridrzanje in pravicami v jeziku, ki ga razume in opozori na uporabo prisilnih sredstev, ce krsitelj ne bo uposteval odredb policista. Izvede se varnostni pregled krsitelja in zaseg predmetov, s katerimi bi se lahko samoposkodoval, upiral ali izvedel napad. O pridrzanju se obvesti dezurnega PP in staresino PP. Krsitelja se odpelje v enoto, kjer bo opravljeno pridrzanje in predaja pridrzane osebe dezurnemu policistu, ki bo nadziral izvedbo pridrzanja. Pred namestitvijo v prostor za pridrzanje se opravi podrobnejsi varnostni pregled.
Pisni izdelki: 6
- uradni zaznamek o izvajanju opravil med pridrzanjem
- izdaja sklepa o pridrzanju
- potrdilo o zasezenih predmetih pridrzane osebe
- izdaja placilnega naloga
- porocanje v delovnem nalogu
- vpis pridrzane osebe v knjigo pridrzanih oseb v FIO

To je misljeno na sodisce
5
- ce ni mogoce ugotoviti storilceve istovetnosti,
- nima prebivalisca,
- bi se z odhodom zaradi bivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekrsek,
- iz okoliscin ocenjujemo, da bo nadaljeval s prekrskom ali da ga bo ponovil in
- obstaja upravicena bojazen, da bo storil, unicil ali odvrgel dokaz o prekrsku.

- ce je storilec zaloten pri prekrsku v casu, ko sodisce ne dela in
- ce so okoliscine, ki kazejo na nevarnost, da bo pobegnil ali nadaljeval s prekrskom ali prekrsek ponovil ali
- ce obstaja upravicena bojazen, da bo skril, unicil ali odvrgel dokaz o prekrsku, ga sme policist pridrzati.

Pisni izdelki: 6 in enako kot prej v 2. odst. 109. cl.
- uradni zaznamek o izvajanju opravil med pridrzanjem
- izdaja sklepa o pridrzanju
- potrdilo o zasezenih predmetih pridrzane osebe
- izdaja placilnega naloga
- porocanje v delovnem nalogu
- vpis pridrzane osebe v knjigo pridrzanih oseb v FIO

Redni sodni postopek prekrskovni organi zacenjajo z obdolzilnim predlogom. Prekrskovni organ lahko vlozi enoten obdolzilni predlog, ce zoper istega krsitelja obravnava prekrsek storjen v medsebojni zvezi in o katerih se odloca v hitrem postopku.

Primer: Pri izvajanju kontrole prometa ustavimo voznika, ki ni pripet z varnostnim pasom, preizkus alkoholiziranosti pa pokaze, da ima v krvi 1,11 grama alkohola na kg krvi. Za prekrsek zaradi neuporabe varnostnega pasu bi naceloma izdali placilni nalog v hitrem postopku, za prekrsek zaradi voznje pod vplivom alkohola pa bi napisali obdolzilni predlog sodiscu (zaradi stranske sankcije 18 kazenskih tock);
Oba prekrska lahko zdruzimo v rednem sodnem postopku - torej za oba hkrati podamo obdolzilni predlog.

- izdaja placilnega naloga 57/2 in 57/1,
- izdaja odlocbe o prekrsku 56. cl. ,
- izrek opozorila za prekrsek neznatnega pomena 53. cl in
- izdaja obvestila o prekrsku 57/8.

Pomote v pisavi ali stevilkah (priimek, roj. datum, prebivalisce) ali druge ocitne pomote v odlocbi lahko s sklepom popravi vsak cas po uradni dolznosti ali na predlog udelezencev postopka prekrskovni organ ali sodisce, ki je odlocbo izdalo.

Osebno vrocanje: odlocbe in sklepi ter drugi dokumenti, od vrocitve katerih zacne teci rok, je potrebno osebno vrociti tistemu, komur so namenjeni.

Odklonitev sprejema: ce oseba, ki bi dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noce storiti, pusti vrocevalec dokument, kjer oseba stanuje ali kjer je zaposlena ali pa dokument nalepi na vrata stanovanja ali ga pusti v predalcniku. Vrocevalec zapise na vrocilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema, ter kraj kjer je dokument pustil. steje se, da je s tem vrocitev opravljena.

Sprememba naslova: oseba, ki med postopkom spremeni stalno ali zacasno bivalisce, mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. ce vrocevalec ob vrocanju ugotovi, da se je stranka odselila z naslova za vrocanje, mora o tem obvestiti organ. ce osebe organa ne obvestijo o spremembi prebivalisca, organ odloci, da se objavi vrocanje z javnim naznanilom.

Fikcija osebnega vrocanja: steje se, da je stranki dokument vrocen, ko pretece 15 dni od takrat, ko ji je bilo v hisnem predalcniku pusceno obvestilo, da lahko dokument prevzame na posti, vrocevalec pa ji je po preteku tega roka pustil dokument v hisnem predalcniku.

Pogoji: utemeljen sum, da je storilec storil prekrsek zoper varnost cestnega prometa, s katerim doseze 18 kazenskih tock (prenehanje veljavnosti VD) ali 7 KT ce je voznik zacetnik.
Postopek: prekrskovni organ mora v petih dneh od ugotovitve prekrska in storilca predlagati sodiscu, da storilcu zacasno odvzame VD. Predlog za zacasni odvzem VD je sestavni del obdolzilnega predloga. Storilcu se takoj prepove nadaljnja voznja, odvzame se mu VD ter o tem izda potrdilo, VD pa se s predlogom poslje sodiscu.

- po uradni dolznosti
- na podlagi pisnega predloga predlagatelja: oskodovanca, drzavnega tozilca, stvarno nepristojnega drzavnega organa ali organa obcine

Prekrskovni organ mora po ugotovitvi pogojev za zacetek postopka po uradni dolznosti brez odlasanja hitro in enostavno ugotoviti tista dejstva in zbrati tiste dokaze, ki so potrebni za odlocitev o prekrsku.
Predlog za zacetek postopka o prekrsku mora biti podan v pisni obliki vsebovati pa mora: podatke o krsitelju, opis prekrska in navedbo dejstev oz. dokazov, ki kazejo na sum storitve prekrska.