Vprasanja - SPN

Za koga se zakon ne uporablja?
ZEPI doloca pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetniki, pravne osebe in fizicne osebe na podrocju:
- proizvodnje, prometa (trgovina, uporaba, skladiscenje, unicevanje gospodarskih eksplozivov ali pirotehnicnih izdelkov, izvajanje ognjemeta)
- uvoza, izvoza in tranzita gospodarskih eksplozivov, pirotehnicnih izdelkov ali streliva na obmocju EU iz tretjih drzav
- nakupa delov streliva za fizicne osebe (netilke, smodnik) ZEPI se ne uporablja za:
- drzavne organe (npr. bombni tehniki SE)
- tuje vojaske sile v Republiki Sloveniji
- najdena ne eksplodirana ubojna sredstva (NUS)
- prevoza eksplozivov v cestnem prometu
- pirotehnicne izdelke, ki jih uporabljajo drzavni organi in gasilske organizacije
- pirotehnicne izdelke, ki so obvezna ladijska oprema
- pogonske naboje in vadbeno strelivo

- Inspektorat RS za notranje zadeve
- Policija
- Carinska sluzba
- Trzni inspektorat

Proizvodni, prodajni in skladiscni objekti za eksplozive ali pirotehnicne izdelke morajo biti zgrajeni in opremljeni tako, da je zagotovljeno varstvo pred pozarom, varovanje zivljenja in zdravja ljudi, premozenja ter varstvo okolja. (14. clen)

Kaksne pristojnosti glede tega ima policija?
Fizicne osebe ne smejo pripravljati novih vrst eksploziva ali eksperimentirati z izdelovanjem ze znanih vrst eksplozivov. (20. clen).
Za prekrsek je stvarno pristojna policija. Globa za krsitelja je od 400 do 1200€ in odvzem predmetov. Moramo pa biti tudi pozorni, da ne gre morebitno za KD po 307. clenu KZ-1.

Priglasiti MNZ, ki izda potrdilo o priglasitvi.

Vsa eksploziva in pirotehnicni izdelki morajo imeti oznako CE, kar pomeni, da je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku (21/I. clen).

Prav tako morajo biti vsi pirotehnicni izdelki in eksplozivi v izvirni embalazi, ki mora vsebovati oznako serije proizvoda, datum proizvodnje in rok uporabe, podatke o nacinu skladiscenje in morebitna posebna opozorila. (23. clen)

Vsi izdelki, ki so dani v promet morajo imeti identifikacijsko oznako, ki mora biti na vidnem mestu, jasno citljiva in neizbrisna. Vsak pirotehnicni izdelek mora biti oznacen v slovenskem jeziku (24. clen).
7. Kaksno pooblastilo ZEPI podeljuje policistom glede prevoza eksplozivov in pirotehnicnih izdelkov.

Kdo lahko kupuje in ima v posesti crni smodnik?
Fizicne osebe, ki posedujejo veljavni orozni list, lahko kupujejo in imajo v posesti dele streliva na podlagi Certifikata o strokovni usposobljenosti za polnjenje streliva za lastne potrebe. (30/I. clen).

Fizicne osebe, ki imajo na podlagi Zakona o orozju priglasitveni list za orozje kategorije D, lahko kupujejo in imajo v posesti crni smodnik na podlagi dovoljenja Upravne enote. (30/II. clen).

Kaksne ukrepe mora izvesti izvajalec?
Pri izvajanju ognjemetov je treba upostevati predpisane varnostne ukrepe, ki morajo biti glede na tehnicne in druge pogoje izvedbe predvideni v elaboratu za izvedbo ognjemeta, kot to doloca Pravilnik za izvajanje ognjemetov. (28/II. clen)

- kategorija F1: zelo majhna nevarnost (kresnicke, rimske svece...)
- kategorija F2: majhna nevarnost (rakete, fontane, baterije...)
- kategorija F3: srednja velika nevarnosti
- kategorija F4: velika nevarnost
- kategorija T1, T2: pirotehnika za odrska prizorisca
- kategorija P1, P2: ostala pirotehnika (34. clen)

Pirotehnicnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati fizicnim osebam, ki so mlajse od:
- 14 let za kategorijo 1,
- 16 let za kategorijo 2,
- 18 let za kategorije P1 in T1. (35/I. clen)

Dovoljena je od 19. do 31. decembra. (35/VI. clen)

Kje je prepovedana uporaba teh izdelkov?
Uporaba je dovoljena od 26. decembra do 1. januarja (35/VI. clen).

- predelava pirotehnicnih izdelkov zaradi povecanja ucinka;
- lastna izdelava pirotehnicnih izdelkov ali zmesi;
- preprodaja pirotehnicnih izdelkov;
- uporaba pirotehnicnih izdelkov v drugih predmetih. (35/IX in X. clen)

Prepovedana je. (35/V. clen)

Da, le ce so pod nadzorstvom starsev in ali skrbnikov (35/II. clen).

V katere kategorije ognjemetnih izdelkov jo uvrsca ZEPI?
Petarde so kartonasti tulci razlicnih dolzin, napolnjeni s smodnikom ali kaksno drugo eksplozivno zmesjo, ki so na enem koncu zaprti s cepom, na drugem pa je namesceno sredstvo za vzig eksplozivnega polnjenja. Njihov glavni namen je povzrocitev poka.
ZEPI jo uvrsca v kategoriji 2 in 3.

Prodaja in uporaba ostalih ognjemetnih izdelkov, katerih znacilnost ni pok (F1, F2 in pogojno tudi F3) je dovoljena tudi v ostalem letnem casu. Ni jih dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, ali z njihovo uporabo motiti nocni mir in pocitek.

Kateri ukrepi morajo biti izvedeni pred uporabo teh ognjemetnih izdelkov?
Uporabljajo jih lahko le strokovno usposobljene osebe. Obvezna je uporaba teh izdelkov na odprtem prostoru in z izvajanjem ustreznih varnostnih ukrepov (varnostni odmik, zavarovanje izstrelisca, uporaba izstrelitvenih pripomockov) v skladu s Pravilnikom za izvajanje ognjemetov.

Gre za ognjemetne izdelke za poklicno uporabo in so namenjeni za velike ognjemete. Priprava je vecinoma rocna. Pripravijo in izvajajo jih lahko le strokovno usposobljene osebe po predhodno izdelanem elaboratu in priglasitvi.

Policija vsako leto izvaja preventivne akcije z namenom zmanjsanja uporabe pirotehnike zlasti pri otrocih in mladoletnikih.

Ambasador akcije Ne meci petard, bodi zvezda v letu 2018 je bila vrhunska sportnica, smucarka Ilka stuhec.

V zvezi nedovoljenega posedovanja eksplozivov policija izvaja aktivnosti po akciji ''ISKALEC''. Aktivnosti po navedeni akciji se izvajajo pri rednem delu, zlasti na mejnih prehodih, v notranjosti pa pri izvajanju hisnih preiskav.

Poleg navedene akcije so pogoste aktivnosti tudi po akciji ''OKLEP'', ko gre za lazne ali dejanske groznje z uporabo eksplozivnih teles na objektih drzavnega ali lokalnega pomena (sodisca, sole...)

Preko OKC zaprosite za strokovno pomoc bombnega tehnika, ki bo prisel na kraj dogodka in prevzel postopek.

S tem zakonom se ureja nacin uresnicevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. (1. clen)

Da varuje samo prireditev in preprecuje morebitne izgrede, skratka zagotavlja javni red in mir na sami prireditvi.

Javni shod je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izrazanja mnenj in stalisc o vprasanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur (4/I-1. clen).

Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, sportne, zabavne, izobrazevalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udelezba brezpogojno ali pod dolocenimi pogoji dovoljena vsakomur (4/I-2. clen).
4. Kaksna je razlika med organiziranim in neorganiziranim javnim shodom. Organiziran shod ali prireditev je tista, pri kateri organizator razglasa (javno oglasuje) oziroma poziva k udelezbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udelezijo (4/I-3. clen).

5. Pojasnite naslednje pojme s podrocja javnih zbiranj:
organizator shoda ali prireditve
Organizator shoda oziroma prireditve je fizicna ali pravna oseba, za racun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglasa za organizatorja ali kot organizator nastopa pred drzavnim organom (4/I-7. clen)

vodja shoda ali prireditve
Vodja shoda oziroma prireditve je oseba, ki vodi shod oziroma prireditev (4/I-8. clen)

reditelj na shodu ali prireditvi
Reditelj na shodu oziroma prireditvi je oseba, ki jo organizator doloci, da skrbi za red na shodu oziroma prireditvi (4/I-9. clen)

prireditveni prostor
Prireditveni prostor je prostor, potreben za izvedbo shoda oziroma prireditve, na katerem vzdrzuje red organizator (4/I-13. clen)

udelezenec shoda ali prireditve

Kako je pravno urejeno to podrocje?
Ne, ulicni nastop ni potrebno prijavit, izvaja se ga lahko samo na za to dolocenih delih mesta, naselja, kot to doloci obcina v svojem odloku.

Ta zakon se ne uporablja za:
- javna zbiranja, za katera veljajo posebni predpisi, v kolikor jih ti predpisi urejajo drugace;

- verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so doloceni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiscem, na katerem stoji zgradba, dolocena za opravljanje verske dejavnosti;

- svecanosti ob rojstvu in poroki, jubileje, druzinske praznike in podobna zbiranja, pogrebne sprevode in druge zalne slovesnosti ter krajevno obicajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrozajo varnosti cestnega prometa;

- kongrese, obcne zbore in druge zbore, ki predstavljajo nacin dela drzavnih organov, organov lokalnih skupnosti, politicnih strank, sindikatov, verskih skupnosti, drustev oziroma organov upravljanja v gospodarskih druzbah in drugih organizacijah ali so zborno delo sol in drugih oblik izobrazevanja, ce se organizirajo v zaprtih prostorih;

- zbiranja v zvezi z opravljanjem funkcije poslanke ali poslanca ali obcinske svetnice ali svetnika (srecanja z volivci), ce potekajo v zaprtih prostorih;

- spontane ulicne nastope. (5/I. clen)

ce organizator prireditev organizira kot svojo redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali zivo glasbo za ples oziroma druzabni program, mora na prireditvah zagotoviti vzdrzevanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, ce:

- prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje diskotek ali nocnih klubov s ponudbo alkoholnih pijac),

- prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti cas (obratovanje diskotek ali nocnih klubov brez strezbe pijac) ali

- prireditve organizira po 23. uri. (12a/I. clen)

Kaj mora obsegati prijava na policijski postaji?
Organizator shoda mora shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve. (11/I. clen)
V prijavi shoda oziroma prireditve je v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, potrebno navesti:
- podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMsO oziroma datum rojstva in spol, ce mu EMsO ni dolocen, drzavljanstvo, naslov stalnega ali zacasnega prebivalisca, oziroma firmo, sedez, maticno stevilko in osebno ime zastopnice oziroma zastopnika);

- kraj, cas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno stevilo udelezencev, ce je za prireditveni prostor dolocena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o najvecji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred pozarom;

- osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMsO oziroma datum rojstva in spol, ce mu EMsO ni dolocen, drzavljanstvo, naslov stalnega ali zacasnega prebivalisca); ce rediteljsko sluzbo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premozenja, pa tudi njegove podatke (firma, sedez, maticna stevilka, osebno ime odgovorne osebe);

- osebne podatke pooblascenke oziroma pooblascenca organizatorja za vrocitve na sedezu pristojnega organa (osebno ime, naslov stalnega ali zacasnega prebivalisca) ter nacin obvescanja;

- nacin varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo stevila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti zivljenja in zdravja udelezencev in drugih oseb, varnosti premozenja, da ne bo ogrozen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. (14/I. clen)

Prijavi mora organizator priloziti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljisca oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; ce se na shodu oziroma prireditvi z zvocnimi ali drugimi napravami povzroca cezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo.(14/II. clen)

Vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je poleg dokazil iz drugega odstavka potrebno predloziti tudi dokazila o tehnicni brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, ce se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogrozeno zivljenje ali zdravje ljudi oziroma premozenje; ce je zaradi shoda ali prireditve potrebno prepovedati, preusmeriti ali omejiti javni promet, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo tega dovoljenja. (14/IV. clen)

Ali sme dezurni policist zavrniti prepozno prijavo shoda ali prireditve? Kaj stori dezurni policist, ce bi bilo za prijavljeni shod ali prireditev potrebno dovoljenje upravne enote?
Pristojna policijska postaja potrdi sprejem prijave shoda oziroma prireditve. Za sprejem in potrditev sprejema prijave se ne uporabljajo dolocbe ZUP-A.

ce je za prijavljeni shod oziroma prireditev potrebno dovoljenje, policijska postaja prijavo nemudoma poslje pristojnemu organu ter o tem obvesti organizatorja. (15. clen)

Dezurni policist ne sme zavrniti, lahko pa poziva k dopolnitvi prijave. ce je potrebno dovoljenje upravne enote, policist obvesti UE oziroma napoti organizatorja na UE.

Pristojna policijska postaja potrdi sprejem prijave shoda oziroma prireditve. Za sprejem in potrditev sprejema prijave se ne uporabljajo dolocbe ZUP-a. (15/I. clen)

V koliksnem casu pred dnevom shoda ali prireditve mora organizator shoda vloziti vlogo za izdajo dovoljenja?
Ne glede na dolocbe 11. in 12. clena tega zakona je dovoljenje potrebno:
- za shod ali prireditev na javni cesti, ce predstavljata izredno uporabo ceste;
- za mednarodno sportno prireditev in clansko tekmovanje v kolektivnih sportih, ce na njem sodeluje vsaj en klub prve drzavne lige;
- za prireditev, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogrozeno zivljenje ali zdravje ljudi ali premozenje;
- za prireditev, na kateri se pricakuje vec kot 3000 udelezencev. (13/I. clen)

Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vloziti pri pristojnem organu najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma
deset dni pred dnevom prireditve. (13/III. clen)

Za tekmovalne sportne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto sportu na javni cesti mora organizator vlogo za dovoljenje vloziti najmanj 30 dni pred dnevom prireditve. (21/II. clen)

Kaksno vlogo pri tem ima policija?
Pristojni organ zaradi ugotovitve dejanskega stanja in razjasnitve bistvenih okoliscin zadeve razpise ustno obravnavo in ce se shod ali prireditev organizira pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih, mora pristojni organ razpisati ustno obravnavo. (16b/I,II. clen)

Kaj mora organizator v upravnem postopku prijave izkazati?
Pristojni organ izda dovoljenje za shod oziroma prireditev, ce je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti zivljenja in zdravja udelezencev in drugih oseb, varnosti premozenja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrozala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja. (16/I. clen)

Pogleda po evidencah E-uprava, katere prireditve so bile zavrnjene.

Pristojni organ shod oziroma prireditev prepove, kadar okoliscine kazejo na to, da je organizirana z namenom, dolocenim v prvem odstavku 6. clena:
• (Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrsevala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrsevanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzrocanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.)

ter v primerih iz drugega in tretjega odstavka 6. clena tega zakona:
• (Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni blizini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, ce bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov).
Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti zivljenja in zdravja udelezencev in drugih oseb, varnosti premozenja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogrozeno zivljenje, zdravje ali premozenje ljudi, ce je uporaba prireditvenega prostora z odlocbo drzavnega organa prepovedana ali ce ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom dolocenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na dolocenih javnih mestih. (20/I. clen)

O izvajanju ukrepa povrsinskega pregleda osebne prtljage in drugih nujnih ukrepov za vzdrzevanje reda iz tretjega odstavka tega clena (ugotavljanje istovetnosti udelezencev, povrsinski pregled vrhnjih oblacil ali notranjosti vozila pri vstopu, preprecitev vstopa, ce udelezenec ugotavljanje istovetnosti ali pregled le tega odkloni.)

O uporabi videonadzora je organizator dolzan udelezence na vhodih ali drugih vidnih mestih na prireditvenem prostoru ali na vstopnicah z graficnim ali pisnim opozorilom predhodno opozoriti. (25/V. clen)

Organizator shoda oziroma prireditve je dolzan sodelovati s policijo tudi pri nacrtovanju ukrepov za vzdrzevanje reda na shodu oziroma prireditvi. (30/II. clen)

Za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za red je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve. (22/I. clen)

Kaj je dolzan storiti vodja, ce pride do krsitve javnega reda in miru?
Vodja ima pravico izkljuciti udelezence, ki motijo red. Izrekanje ukrepov mora biti v slovenskem jeziku, na obmocju, kjer zivita narodni skupnosti, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. (22/IV. clen)

Vodja ima pravico shod oziroma prireditev prekiniti ali zakljuciti in tudi pravico odlociti, da se prekinjeni shod oziroma prireditev nadaljuje, ce je bil vzpostavljen red. (22/IV. clen)

- Reditelj je lahko le drzavljan Republike Slovenije, ki je star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizicne sposobnosti za opravljanje nalog reditelja glede na znacaj shoda oziroma prireditve.

- Reditelj mora biti s posebnim telovnikom ali trakom ali kako drugace na obleki vidno oznacen z napisom "reditelj".

- Reditelj ne sme biti oborozen ali uporabljati drugih prisilnih sredstev. (24. clen)

Reditelj predvsem:
- skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;

- prepreci dostop osebi, ki bi zelela na shod oziroma prireditev prinesti predmete oziroma snovi iz tretjega odstavka 23. clena tega zakona;

- prepreci dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pricakovati, da bo v taksnem stanju krsila red.

Za izvrsevanje svojih nalog reditelj udelezence usmerja, obvesca, opozarja, izreka prepovedi ter s fizicno ali mehansko oviro prepreci dostop na prireditveni prostor. Kadar je za izvrsevanje naloge iz druge alineje prejsnjega odstavka tega clena to nujno potrebno, lahko reditelj pri vstopu na prireditveni prostor povrsinsko pregleda osebno prtljago udelezenca, ce udelezenec s tem soglasa. (25/I,II. clen)

Ali je reditelj varnostnik?
Ne, ker mora biti star vsaj 18 let in primernih psihofizicnih lastnosti. Ne reditelj ni varnostnik.

- Prepovedano je motiti ali ovirati potek shoda oziroma prireditve.

- Nihce se ne sme udeleziti shoda oziroma prireditve, ki je prepovedana.

- Udelezenci na shod oziroma prireditev ne smejo prinasati orozja, eksplozivnih snovi, pirotehnicnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu oziroma prireditvi. (23. clen)

Udelezenci na shod oziroma prireditev ne smejo prinasati orozja, eksplozivnih snovi, pirotehnicnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu oziroma prireditvi. (23/III. clen)

Kadar reditelji na shodu oziroma prireditvi ne morejo zagotoviti reda in je pri krsitvi udelezeno vecje stevilo oseb ali kadar je ogrozen javni red, mora vodja zaprositi za pomoc policijo.

ce policija oceni, da je na prireditvi javni red ali zivljenje in zdravje udelezencev ogrozeno, ker stevilo udelezencev presega zmogljivost prireditvenega prostora, od vodje zahteva, da prepreci nadaljnji dostop na prireditveni prostor in zagotovi, da se stevilo udelezencev zmanjsa na stevilo zmogljivosti prireditvenega prostora.

28. Na katerih JS in JP policija vzdrzuje javni red po uradni dolznosti?
Na drzavnih prireditvah.

ce policija na kraju samem ugotovi, da je prislo do neorganiziranega shoda, opozori udelezence, da shod ni organiziran po dolocbah tega zakona in da so dolzni upostevati navodila in ukrepe policije.

V kolikor na shodu pride do ravnanj, zaradi katerih je potrebno shod razpustiti, ga policija razpusti. (32. clen)

ce pride na prireditvi do izvrsevanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejanjem, ali ce pride do nasilja oziroma do splosnega nereda in je huje krsen javni red ali ogrozena varnost ljudi ali premozenja oziroma varnost javnega prometa.

V kolikor na shodu pride do ravnanj, zaradi katerih je potrebno shod razpustiti, ga policija razpusti. Uporabi prisilna sredstva proti mnozici, ce mnozica ne uposteva pozivanja in ukrepov policije naj se razidejo.
31. Na prakticnem primeru predstavite, ko bo zaradi krsitve ZJZ:
izdan placilni nalog na podlagi 1. odstavka 57. clena ZP-1;
39/III. clen: organizator, ki kot reditelje uporablja osebe, ki niso predpisano oznacene (drugi odstavek 24. clena)

izdan placilni nalog na podlagi 2. odstavka 57. clena ZP-1;
38/I. clen: organizator, ki izvede shod oziroma prireditev v nasprotju z dolocbo drugega odstavka 6. clena tega zakona

izdana odlocba o prekrsku na podlagi 56. clena ZP-1;
42/II. clen: posameznik, ki ima na shodu oziroma prireditvi pri sebi predmete ali snovi, ki jih na shod oziroma prireditev ni dovoljeno prinasati, ali kdor se s silo ali groznjo, da bo uporabil silo, upira vodji ali reditelju, ko ta izvaja s tem zakonom predpisane ukrepe, ali udelezenec shoda oziroma prireditve, ki kljub opozorilu vodje ali reditelja moti red (tretji odstavek 23. clena)

Kaj je znacilnost teh javnih listih?
Drzavljani RS lahko za dokazovanje istovetnosti uporabljamo naslednje javne listine:
- osebno izkaznico
- potni list
- obmejno prepustnico
- voznisko dovoljenje
- orozni list
- potrdilo o usposobljenosti za voditelja colna
Znacilnosti javnih listin za dokazovanje identitete je, da so opremljene s fotografijo in jih je izdal drzavni organ.

Nadzor z izvrsevanjem zakona izvajajo:
- Inspektorat RS za notranje zadeve (IRSNZ)
- Policija
- Informacijski pooblascenec (nedovoljeno kopiranje osebne izkaznice)

3. Izvajanje katerih dolocb ZOIzk-1 nadzira policija in vodi hitri postopek o prekrsku?
Policija je kot prekrskovni organ stvarno pristojna za naslednje dolocbe:
- 2/II. in 2/III. clen
- 3. clen
- 15/I., 15/III. in 15/IV. clen
- 17/III. clen

Osebna izkaznica je javna listina, s katero drzavljani Republike Slovenije dokazujemo svojo istovetnost in drzavljanstvo.

Potrebno jo je imeti po dopolnjenem 18. letu starosti, ce ne posedujemo drugega uradnega identifikacijskega dokumenta opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal drzavni organ. (2/II. clen)
6. Nastejte stiri ravnanja z osebno izkaznico, ki jih ZOIzk-1 imetniku izrecno prepoveduje.
- dati, prodati ali posoditi osebno izkaznico drugi osebi (3/II. clen)
- ni je dovoljeno vzeti, kupiti ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svoje (3/III. clen)
- prepovedano je brisanje ali spreminjanje podatkov na osebni izkaznici (3/IV. clen)

Kako to podrocje ureja ZOIzk-1?
Osebne izkaznice drzavljan ne sme zastaviti za zavarovanje koristi ali pravice. Druga oseba ne sme vzeti tuje osebne izkaznice za zavarovanje koristi ali pravice (3/III. clen).

V kaksnem stanju mora biti osebna izkaznica?
Drzavljan mora imeti pri sebi osebno izkaznico, ko se nahaja na javnem kraju in pri sebi nima drugega veljavnega identifikacijskega dokumenta (3/I. clen).
Osebna izkaznica ne sme biti obrabljena ali poskodovana, fotografija mora izkazovati pravo podobo imetnika.

Kazenska dolocba je 24/I-1. Znesek globe znasa od 50 do 200€.

Kaj bo storil policist, ki pri operativnem delu ugotovi, da drzavljan tega ni storil vec kot eno leto?
Drzavljan mora upravni enoti izrociti osebno izkaznico najpozneje v 30 dneh v primeru:
- spremembe osebnega imena (ime ali priimek)
- spremembe stalnega prebivalisca
- ce fotografija ne kaze prave podobe
- ce je poskodovana ali obrabljena oziroma ni vec uporabna

Policist bo v primeru zaznave teh krsitev podal predlog za uvedbo postopka o prekrsku Inspektoratu RS za notranje zadeve, saj krsitve ne spadajo v stvarno pristojnost policije. Kazenska dolocba je 24/I-2. Znesek globe je od 50 do 200€.

Pogresitev osebne izkaznice mora drzavljan v 8 dneh naznaniti upravni enoti, ki pogresitev evidentira v evidenci izdanih osebnih izkaznic. (15/I. clen)

Kako je to razvidno iz osebne izkaznice?
Upravna enota bo izdala osebno izkaznico s prepovedjo prehoda drzavne meje, ce to zahteva:
- sodisce, ko zoper drzavljana tece kazenski postopek oziroma tece postopek, v zakonskih sporih iz razmerij med starsi in otroki
- ministrstvo za obrambo v primeru interesa iz razlogov obrambe drzave
- policija, ko je bila drzavljanu najmanj dvakrat izrecena zaporna kazen neupravicene proizvodnje in prometa z mamili, ponarejanja denarja...
Kadar se osebi izda nadomestna osebna izkaznica z oznako X, pomeni, da to ni veljaven dokument za prehod drzavne meje

Potna listina je javna listina, ki je namenjena drzavljanu Republike Slovenije (Evropske unije) za prehod drzavne meje, dokazovanje istovetnosti in drzavljanstva.

Nadzorstvo izvajata na svojem delovnem podrocju:
- Ministrstvo za notranje zadeve
- Ministrstvo za zunanje zadeve
Posamezne dolocbe predpisa nadzirata in izvrsujeta naloge prekrskovnega organa:
- Inspektorat RS za notranje zadeve
- Policija (4. clen)

Katere biometricne elemente vsebuje potni list drzavljana RS? Kako so ti podatki zapisani na potnem listu?
Biometrija je metoda avtomatske prepoznave osebe na podlagi njenih fizicnih in vedenjskih znacilnosti, kot so:
- oblika obraza
- prstni odtisi
- vzorec sarenice
- struktura glasa
Biometricni potni listi morajo biti interoperabilni. To pomeni, da morajo biti podatki na cipu zapisani tako, da jih lahko prebere mejni organ katerekoli druge drzave, ne glede na to kaksno strojno opremo uporablja na mejnem prehodu.

Biometricne podatke, ki jih vsebuje potni list se sme uporabljati zgolj za preverjanje verodostojnosti listine in istovetnosti imetnika potne listine pri prehajanju drzavne meje Republike Slovenije. Ne sme se jih uporabljati pri preiskovanju kaznivih dejanj!

Vrste potnih listin:
- potni list (izda UE, MNZ ali DKP v tujini)
- diplomatski potni list (izda MZZ)
- sluzbeno potni list (izda MZZ)
- potni list za vrnitev (izda DKP v tujini)
- potne listine, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi (potni list za begunce, usluzbence Zdruzenih narodov, za usluzbence NATO).

Drzavljan ima lahko naceloma le eno potno listino iste vrste, vendar lahko pridobi tudi drugi potni list iste vrste, ce ga potrebuje zaradi opravljanja gospodarske, kulturne in druge dejavnosti v tujini in preprecevanja tezav pri prehodu meje druge drzave zaradi zigov, vpisov, vizumom in dovoljenj v prvem potnem listu.

Potni list se izda z veljavnostjo 10 let. Drzavljanu, ki se ni dopolnil starosti 3 let, se izda potni list z veljavnostjo 3 let. Drzavljanu, staremu od 3 do 18 let z veljavnostjo 5 let. Diplomatski in sluzbeno potni list se izdata za cas opravljanja funkcije, vendar najvec do 5 let. Potni list za vrnitev se izda za cas veljavnosti do 30 dni oziroma za cas, ki je potreben za vrnitev v drzavo, katere drzavljan je imetnik.

Kaksne pristojnosti ima policija glede tega?
Prepovedana ravnanja s potno listino so:
- dati, prodati ali posoditi svojo potno listino drugemu
- kupiti ali uporabiti tujo potno listino kot svojo
- spreminjati ali brisati katere koli podatke v potni listini
- zastaviti potno listino ali vzeti tujo potno listino z namenom zavarovanja kaksne koristi ali pravice
- kopiranje potne listine brez predhodne pisne privolitve imetnika potne listine

Krsitve v pristojnosti policije je:
- 33/I-2. clen zveza 4/I (prekrsek je ce posameznik proda ali posodi svojo potno listino drugemu oziroma kupi ali uporabi tujo potno listino kot svojo ali spreminja oziroma izbrise podatke v potni listini - ce to nima znakov kaznivega dejanja). Globa znasa od 400 do 830€.
- 34/I-1 zveza 4/II (prekrsek je ce posameznik zastavi potno listino ali vzame tujo potno listino z namenom zavarovanja kaksne koristi ali pravice). Globa je od 125 do 400€.
- 34/II zveza 4/II (kazenska dolocba za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika). Globa znasa od 400 do 1250€.
- 34/III zveza 4/II (kazenska dolocba za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) Globa je do 125 do 400€.

Globo se za predpisane prekrske v hitrem postopku fizicno osebi, pravni osebi, odgovorni osebi pravne osebe, samostojnemu podjetniku posamezniku, odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika lahko izrekajo v okviru razpona predpisanega v 33. in 34. clenu z odlocbo o prekrsku (34. a clen).

Pogresitev, izgubo ali tatvino potne listine v RS mora imetnik takoj, ce to ni mogoce pa najkasneje v 8 dneh naznaniti pristojni upravni enoti, ki izda potrdilo. Pogresitev potne listine v tujini mora imetnik takoj, ce to ni mogoce, pa najkasneje v 8 dneh po prihodu v RS, naznaniti pristojni upravni enoti, ki izda potrdilo.
Policijske enote po sprejemu obvestila o kaznivem dejanju, da so bile odtujene listine (tatvina osebne izkaznice ali potnega lista) v policijsko evidenco vnesejo podatke o njihovi odtujitvi. Pri vnosu policija iz upravnih evidenc povzame stevilko potne listine. Oskodovanca je potrebno obvezno napotiti tudi na upravno enoto, ki je osebi izdala potno listino, da tam najkasneje v roku 8 dni prijavi odtujitev.

Kaksen je postopek policista v takem primeru?
Drzavljan mora potno listino izrociti upravni enoti v 30 dneh, ce
- se spremenijo osebni podatki, ki so na biografski strani potne listine (ime, priimek, spol)
- spremeni stalno prebivalisce, pa vpis spremembe stalnega prebivalisca v potno listino ni vec mozen
- fotografija ne kaze vec njegove prave podobe
- je poskodovana oziroma obrabljena, ali ce iz kaksnega drugega razloga ni vec uporabna
Policist bo v primeru zaznave teh krsitev podal predlog za uvedbo postopka o prekrsku Inspektoratu RS za notranje zadeve, saj krsitve ne spadajo v stvarno pristojnost policije. Z globo od 125 do 400 eurov se kaznuje za prekrsek posameznik, ki potne listine v dolocenem roku ne izroci pristojnemu organu (prvi in drugi odstavek 20. clena).

Podatke iz evidenc o potnih listinah lahko policisti uporabljamo:
- pri mejni kontroli na podlagi Zakona o nadzoru drzavne meje
- za ugotavljanje identitete po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.

Za pravni promet izbrani priimek in ime sta lahko sestavljena vsak iz najvec dveh besed. ce ima drzavljan ime in priimek sestavljen iz vec kakor dveh besed, mora podati izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet.

Kdaj se sprememba osebnega imena ne dovoli?
Drzavljani RS lahko spremenimo celotno osebno ime, ali samo priimek ali pa samo ime v naslednjih primerih:
- sprememba priimka ob sklenitvi zakonske zveze, razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze
- sprememba osebnega imena na podlagi prosnje drzavljana, ki je dopolnil 18 let
- sprememba osebnega imena na podlagi prosnje zakonitega zastopnika za spremembo osebnega imena mladoletne osebe.
Sprememba osebnega imena, priimka ali imena se ne dovoli drzavljanu, ki je bil pravnomocno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolznosti:
- dokler kazen ni izvrsena
- dokler trajajo pravne posledice obsodbe (100. clen KZ-1)

Kaksne so pristojnosti policije glede te krsitve?
Materialna dolocba je 2/I. clen - drzavljani so v postopkih s policijo dolzni uporabljati svoje osebno ime (ime in priimek), kot je doloceno v maticnem registru. Storitev prekrska pomeni, ce uporabijo osebno ime druge osebe, izmisljene osebe ali psevdonim. Kazenska dolocba je 24/I. clen. Globa znasa 208,65€.

Namen tega zakona je uresnicevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in dusevno celovitost posameznika, ovirajo izvrsevanje pravic in dolznosti ljudi, drzavnih organov samoupravnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter doloca ravnanja, ki pomenijo krsitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja. (1. clen)

Nadzorstvo izvajajo drzavni organi (policija, vojaska policija) in organi lokalnih skupnosti (obcinsko/mestno redarstvo).
- Policija v celoti pristojna za nadziranje predpisa in izvajanje prekrskovnega postopka
- Vojaska policija je pristojna za prekrske, ki jih s podrocja javnega reda in miru storijo vojaske osebe med opravljanjem sluzbe. Vojaska policija je v skladu z zakonom pristojna tudi za
- nadzor, zaseg predmetov in odlocanje o prekrskih, ce je prekrsek storjen v objektih in okolisih, ki so posebnega pomena za obrambo ali na obmocju vojaskega tabora.
- Obcinsko redarstvo je pristojno za nadziranje posameznih delov predpisa (dolocb o prekrskih iz 7. in 9. clena, 11/I., 12., 13., 16., 18., 19 ter iz 22/I in 22/III. (27. clen)
3. Opredelite pojem (stanje) javnega reda in miru.

4. Pri delu policista na podrocju javnega reda in miru je pomembno razlikovanje med javnim krajem in zasebnim prostorom. Pojasnite razliko med obema krajema.
• Javni karaj je vsak prostor ki je je brezpogojno ali pod dolocenimi pogoji dostopen vsakomur. (2/II. clen)

- Absolutni javni kraj npr. ulice, trgi, zelenice, parki, gostinski lokali. Raba teh javnih povrsin je pod enakimi pogoji dostopna vsem.
Stalno absolutni odprti (ulice, trgi, javne ceste...)
Omejeno absolutni in odprti (trgovinski centri, gostinski lokali...)
- Relativno (pogojni) javni kraj je tisti, kamor je dostop ljudem prost pod dolocenimi pogoji npr. placljiv vstop, vabilo...To so sportni stadioni in igrisca, sejmi, gledalisce...
- Zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti (najemno razmerje) in je dostop vanj dovoljen s soglasjem ali povabilom lastnika ali najemnika (posestnika). V primeru povabila v stanovanje policist ne izda potrdila o vstopu. Vstop v zasebni prostor brez soglasja posestnika pa je mogoce le z odredbo razen, ce zakon doloca drugace (ZKP, ZNPPol).
6. Pojasnite razliko med javnim redom in mirom in redom v objektu ali na dolocenem obmocju.

Nasilno in drzno vedenje:
(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, zaljiv ali podoben nacin ali koga
zasleduje in s taksnim vedenjem pri njem povzroci obcutek ponizanosti, ogrozenosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 tolarjev.
(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.
(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.
(4) ce so prekrski iz prejsnjih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivsemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki zivi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se krsitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.

Nedostojno vedenje:
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na nacin, opisan v 5. tocki 2. clena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(3) Kdor na javnem kraju spolno obcuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv nacin ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroci vznemirjenje ali zgrazanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

(1) Kdor na nedovoljen nacin med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali pocitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrzevalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.
(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akusticnega aparata ali akusticne naprave ali glasbila moti mir ali pocitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki stori prekrsek iz prvega ali drugega odstavka tega clena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekrsek iz prvega ali drugega odstavka tega clena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

Kje je moc storiti ta prekrsek? Kaksna je globa predvidena za ta prekrsek v hitrem postopku o prekrsku?
Temeljna oblika prekrska je dolocena v 7/I. clenu ZJRM-1. Prekrsek je moc storiti na javnem kraju. V hitrem postopku je zagrozena globa 104,32€ (PLN) do 417,29€. ce se oseba razkazuje po 7/III. clenu pa je oseba mlajsa od 15 let, gre za KD.

Kaksne oblike storitve tega prekrska poznamo? Kje je moc storiti ta prekrsek? Kaksna je globa predvidena za temeljno obliko prekrska v hitrem postopku o prekrsku?
Prekrski so doloceni v 6. clenu ZJRM-1. Oblike storitve prekrska so izzivanje ali spodbujanje k pretepu, se vede na drzen, nasilen, nesramen, zaljiv ali podoben nacin ali koga zasleduje in s taksnim vedenjem pri njem povzroci obcutek ponizanosti, ogrozenosti, prizadetosti ali strahu, nato pa se ce kdo koga udari in na koncu pretep.
Ta prekrsek je mozno stori na javnem kraju ali v zasebnem prostoru. Predvidena globa od 250,38€ (PLN) do 500,75€.

Kaksen je namen dolocbe? Katere dolocbe Kazenskega zakonika (KZ-1) je potrebno upostevati pri obravnavi tega prekrska?
To so prekrski nasilnega in drznega vedenje, proti zakoncu, zunajzakonskem partnerju, sorodniku,...nekomu, s katerim zivis v skupnem gospodinjstvu. Velikokrat, so ti prekrski zacetek za KD Nasilje v druzini (191. clen KZ-1), kjer se izrece tudi prepoved priblizevanja po ZNPPol.

Prvi odstavek govori o povzrocanju hrupa med 22.00 in 6.00 uro, s tem moti mir in pocitek ljudi. Ne glede na vrsto povzrocitve hrupa.
Drugi odstavek pa pravi, da ne glede na del dneva ali noci se ne sme povzrocati hrupa iz akusticnih naprav oz. motiti pocitek ljudi.

Opisite, kaksen je prekrskovni postopek policista v primeru storitve prekrska?
Kadar kdo na vsiljiv ali zaljiv nacin koga nadleguje z beracenjem za denar ali druge materialne dobrine. Beracenje mora biti na javnem kraju.

Osebo ustavimo, ugotavljamo identiteto, jo preverimo po evidencah. Seznanimo s prekrskom. Napisemo placilni nalog, obicajno po 57/I. odstavku, ker obicajno tudi sami prekrsek zaznamo. ce je oseba tujec, izdamo tudi sklep o zavarovanju izvrsitve v primeru, da oseba nima denarja. Napotimo jo stran.

Pridobljen denar na nasilen nacin tezko zasezemo, saj ne moremo dolocit, kateri denar je bil pridobljen nasilno in kateri ne. Denar ali predmete pridobljene s prekrskom se lahko tudi zaseze. V tem primeru moramo dobiti zapisnik o izjavi krsitelja o dejstvih in okoliscinah prekrska kateremu sledi odlocba o prekrsku.

V obeh primerih gre za hitri postopek. (Odlocba je pa zato, ker denar, ni "stvar", ampak je bilo s pravno prakso doloceno, da gre za protipravno pridobljeno premozenjsko korist).

Kaksen je prekrskovni postopek policista v primeru storitve prekrska?
Stori se ga lahko z acetilenom (karbidom) ali drugimi plinskimi zmesmi za pokanje, orozjem, z imitacijo orozja, ali drugimi predmeti, ki so po videzu podobni orozju. S tem dejanjem mora povzrociti vznemirjenje ali obcutek ogrozenosti pri drugih ljudeh. Policist te predmete zaseze, izda potrdilo o zasegu. Napise obdolzilni predlog, ker se lahko odvzame.

Za kaksen primer zasega gre in kaksen prekrskovni postopek je predviden v takem primeru? Katero stransko prekrskovno sankcijo je moc izreci v takem primeru in kdo jo izreka?
Policist bo zasegel predmete, ce so podani pogoji za izrek stranske sankcije in gre za prekrske iz 6., 9., 11., in 17. clena ZJRM-1.
Za tovrstne prekrske (iz 1. odstavka) je potrebno napisati obdolzilni predlog in v njem predlagati izrek stanske sankcije odvzem predmetov v skladu z 52/II ZP-1 (gre za primere fakultativnega odvzema).

Pojasnite na prakticnem primeru.
ce je bilo zoper storilca vlozena KO zaradi KD, ki ima tudi znake prekrska se prekrskovni postopek ne more zacet. ce se je pa ze zacel se mora ustavit.
Intervencija nasilje v druzini, pridemo na kraj in po zbranih obvestilih ugotovimo, da se nasilje dogaja ze dlje casa in kaze znake KD-ja. Ne izdamo PLN po 6/4 ampak sprejmemo zapisnik o sprejemu ustne ovadbe.

Vsakdo, ki zeli zbirati prostovoljne prispevke mora od UE pridobiti dovoljenje pa pobiranje prispevkov. ce tega dovoljena oseba nima gre za prekrsek.

Namen je zascititi enake clovekove pravice in temeljne svoboscine (14. clen ustave RS). Namenjena je preprecevanju diskriminacijskega ravnanja, saj doloca strozje kazni, ce so bili storjeni prekrski iz 6., 7., 12., (poskodovanje uradnega napisa, oznake),13. (pisanje po objektih) in 15. (unicevanje drzavnih simbolov) clena ZJRM-1 z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnicne, verske, politicne nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti.
Oblike so nasilno in drzno vedenje, nedostojno vedenje, unicevanje uradnega napisa, oznake ali odlocbe, pisanje po objektih, unicevanje uradnih simbolov.

Z 21/II. clenom. Osebam mlajsim od 16 let je med 24.00 in 5.00 prepovedan vstop in zadrzevanje brez spremstva starsev ali skrbnikov v gostinskih obratih ali na prireditvah, kjer se tocijo alkoholne pijace.

Navedite dva primera storitve tega prekrska v praksi. Kaksna je globa predvidena za ta prekrsek v hitrem postopku?
Neupostevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.
- Oseba, kadi v javnem prostoru, policist ji odredi, naj neha s krsitvijo in ugasne cigareto. Ker oseba se naprej kadi cigareto, zato mu policist izda placilni nalog po
1. odstavku 22. clena ZJRM-1. Osebo napoti ven iz lokala.
- Oseba pleza cez ograjo na sportni prireditvi, policist na drugi strani ji odredi, naj preneha s krsitvijo. Ker oseba ne preneha s krsitvijo uporabimo telesno silo in osebi izdamo PLN. po 22./I. clenu ZJRM-1.
Globa za tak prekrsek v hitrem postopku znasa 333,83€

Opisite potek uporabe tega ukrepa v praksi in opredelite cas njegovega trajanja.
Gre za izkljucitev energetskih virov (26. clen). Za preprecitev nadaljevanja prekrska, s katerim se moti javni mir, policist z ustno odredbo ukaze upravljalcu za zacasen izklop dobave elektrike, plina ali vode krsitelju vendar ta ukrep ne sme imeti hujsih posledic na druge ljudi. Ukrep lahko traja do vzpostavitev javnega reda in miru a ne vec kot za 6 ur.
Osebi se izda PLN. po 26. clenu ZJRM-1. Osebi se na PLN napise, da bo o stroskih poravnave odloceno s sklepom drugega organa (dobavitelj elektrike).

Gostinska dejavnost obsega pripravo in strezbo jedi in pijac ter nastanitev gostov. (1. clen)

Gostinsko dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki ter drustva, ki imajo gostinsko dejavnost doloceno v svojem temeljnem aktu, ce izpolnjujejo pogoje, dolocene z zakonom. (2/I. clen)
Kot sobodajalci in kmetje lahko to opravljajo tudi fizicne osebe. (2/II. clen)

Gostinska dejavnost se izvaja v gostinskih obratih, lahko pa tudi zunaj teh, ce se izvaja:
- na javnih prireditvah, sejmih med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat najvec 30 dni
- med turisticno sezono v mestnih jedrih, na kopaliscih, na smuciscih in podobno, na predlog obcine pa lahko tudi izven turisticne sezone
- v premicnih objektih oziroma z objekti, ki so prirejeni v ta namen
- lahko se izvaja v poslovnem prostoru, kjer se izvaja druga dejavnost, ce so izpolnjeni pogoji po ZGos
- lahko se opravlja tudi v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, ce jo izvajajo sobodajalci in kmetje, ki izpolnjujejo pogoje po ZGos.

Zakon o gostinstvu (nadzorstvo je urejeno v 5. poglavju od 16. clena do vkljucno 19. clena) in v Pravilniku o merilih za dolocitev obratovalnega casa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (18. clen).

Trzni inspektor (policisti so zraven), gradbeni inspektor in zdravstveni inspektor. (16. clen)

Prepoved opravljanja dejavnosti, ce ni registrirana za dejavnost. Odredi, da je potrebno pomanjkljivosti odpraviti in doloci rok zanje (min. teh. pogoji, pogoji glede storitev, niso oznacene cene). ce v roku niso odpravljene, izda odlocbo, in prepove uporabo prostorov, naprav in opreme. Lahko tudi zacasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti.

Na podlagi katerega predpisa je ta predpis izdan?
V Pravilniku o merilih za dolocitev obratovalnega casa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.
Izdan je na podlagi Zakona o gostinstvu.

Kaksen je postopek dolocitve obratovalnega casa?
Gostinec doloci obratovalni cas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upostevanjem dolocb tega pravilnika.

ce v okviru gostinskega obrata obratuje vec enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni cas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet doloci redni dnevni obratovalni cas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:
- gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
- restavracije, gostilne, kavarne in izletniske kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne,
- slascicarne, okrepcevalnice, bari, vinotoci in osmice med 6. in 24. uro,
- obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na narocila,
- gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v casu njihovega obratovanja. (3. clen Pravilnika)

Pod kaksnimi pogoji se lahko njihov obratovalni cas podaljsa?
Obratovati smejo le med 6. in 22. uro.
Podaljsa se lahko, ce za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa obcine. (4. clen Pravilnika)

Redni obratovalni cas je med 6. in 22. uro.
Podaljsani obratovalni cas pa je obratovanje izven tega casa.

ce da, pod kaksnimi pogoji?
Lahko, ce za to pridobi soglasje za gostinstvo pristojnega organa obcine. Za gostinstvo pristojni organ obcine mora pri izdaji soglasja iz prejsnjega odstavka upostevati potrebe gostov in znacilnosti obmocja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija.

Za zacetek obratovalnega casa steje, ko gostje lahko vstopijo v gostinski obrat, ce je ta v zaprtem prostoru. ce pa dostopa v gostinski obrat ni mogoce zapreti (npr. letni vrt) pa ko gostinec zacne opravljati gostinske storitve za goste (strezba hrane in pijace).
Konec obratovalnega casa je ko gostje ne morejo vec vstopati v gostinski obrat, ce je ta v zaprtem prostoru, ce pa dostopa v gostinski obrat ni mogoce fizicno zapreti (npr. letni vrt) pa, ko gostinec preneha opravljati gostinske storitve za goste (strezba hrane in pijace).
13. Pri obratovanju gostinskih obratov poznamo pojem ''konzumacijski cas.'' Opisite za kaj gre.
Gostje, ki so ob koncu obratovalnega casa se v gostinskem obratu, ga morajo zapustiti najkasneje v 30 minutah, ce gostinski obrat streze le z enostavnimi jedmi, pijacami in napitki (kavarne, slascicarne, okrepcevalnice, bari), oziroma najkasneje v 60 minutah, ce gostinski obrat streze tudi z zahtevnejsimi jedmi (restavracije, gostilne).

Gostinec mora razpored obratovalnega casa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu obcine 15 dni pred:
- zacetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto,
- zacetkom obratovanja,
- spremembo obratovalnega casa. (11. clen Pravilnika)

Razpored obratovalnega casa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. (16. clen Pravilnika)

Gostinec lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa obcine obratuje dlje, kot traja obratovalni cas:
- na dan pred praznikom (ki so doloceni z zakonom)
- ob pustovanju*
- ob martinovanju* (17. clen Pravilnika)
*V obeh primerih lahko obratuje v podaljsanem obratovalnem casu samo enkrat v casu praznovanja.

Policija ni stvarno pristojen prekrskovni organ za izvajanje prekrskovnih postopkov v zvezi z ZGos.
Pravilnik o merilih za dolocitev obratovalnega casa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost policijo v 18. clenu pooblasca za nadziranje izvajanja obratovalnega casa s strani gostincev. V primeru ugotovitve prekrska bo policist zoper krsitelja (pravno osebo ali samostojnega podjetnika in odgovorno osebo) represivno ukrepal tako, da bo podal Predlog za uvedbo postopka o prekrsku drugemu prekrskovnemu organu.

ce policist ob interveniranju v lokalu ugotovi krsitev (nima opravljanje registracije, prekoracitev rednega delovnega casa...) bo podal Predlog za uvedbo postopka o prekrsku zaradi krsitve 1. in 2. odstavka 21. clena ZGos obmocni izpostavi Trznega inspektorata RS, ki je pristojen za vodenje postopka o prekrsku in izrekanje sankcij krsiteljem.

- dovoljene, ki ga je izdal pristojni organ obcine o obratovalnem casu
- podatke o odgovorni in pravni osebi oziroma podjetniku posamezniku
- podatke o stevilu gostov, ki so se nahajali v lokalu (navesti osebne podatke vsaj dveh ali treh oseb)
- ali so bila vrata gostinskega obrata se odprta
- ali se je v gostinskem lokalu se vedno predvajala glasba
- ali se je v gostinskem lokalu opravljala strezba hrane in pijace in kdo je stregel gostom
- iz morebitnih racunov za storitve izpisati podatke
- koliko vozil je se bilo na parkiriscu in ali ima lokal svoje parkirisce
- preveriti ali je na vidnem mestu izobesena tabla o delovnem casu lokala

- pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (21/I-3)
- odgovorna oseba (21/II)
- posameznik/kmet (22/I.2)

Doloca ukrepe in nacine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprecevanje skodljivih posledic rabe alkohola. (1. clen)

Alkoholna pijaca je vsaka pijaca, ki vsebuje vec tok 1,2 volumenskih odstotkov (promila) alkohola.
zgana pijaca pa je tista alkoholna pijaca, ki vsebuje vec kot 15 volumenskih odstotkov (promila) alkohola. (2/I. clen)

Prodaja pijac obsega vsako ponudbo za nakup ali kakrsnokoli drugo obliko neposredne ponudbe alkoholnih pijac proti placilu. (2/III. clen)
Ponudba obsega vsako ponudbo za pokusino ali kakrsnokoli drugo obliko neposredne ponudbe alkoholnih pijac brez placila. (2/IV. clen)

2. clen Ocitni znaki opitosti od alkohola so splosno prepoznavni znaki, ki se izrazajo bodisi v splosnem videzu, vedenju, hoji, nacinu govora in motnjah ravnotezja, ki jih prepozna tudi nestrokovnjak. (2/V. clen)

- spremljanje porabe alkohola
- informiranje, izobrazevanje, osvescanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva o skodljivih posledicah rabe alkohola
- izvajanje raznih preventivnih programov (npr. Alkohol ubija, Z glavo na zabavo...) (3. clen)
6. Nastejte stiri ukrepe za omejevanje porabe alkohola na obmocju RS.
- Prepoved prodaje, ponudbe in posredovanje alkoholnih pijaci posameznim skupinam (mladoletnikom, osebam opitim od alkohola, na sportnih prireditvah...)
- zivila ki vsebujejo alkohol morajo imeti jasno oznaceno vsebnost alkohola, ter da zivilo ni primerno za otroke.
- prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijac in pijac, ki so jim dodane alkoholne pijace osebam mlajsim od 18 let.
- Alkoholne pijace je prepovedano prodati oz. ponuditi osebam, za katere je mogoce upraviceno domnevati, da jih bodo posredovale osebam mlajsim od 18. let (6. do

Ponudnik ali prodajalec, sme od oseb, za katere domneva, da so mlajse od 18 let, da predhodno izkazejo svojo starost z javno listino s katero izkazuje svojo istovetnost. ce oseba odkloni, se ji ne sme prodati ali ponuditi alkoholne pijace. (8. clen)

a) Zdravstveni inspektorat RS
- prodajo in ponudbo alkoholnih pijac in pijac ki so jim dodane alkoholne pijace v gostinskih obratih, osebam mlajsim od 18 let
- prodajo zganih pijac, ki vkljucuje dodajanje zganih pijac brezalkoholnim pijacam in drugim napitkom v gostinskih obratih od zacetka obratovalnega casa, do 10h dopoldan
- objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijac in casovne omejitve prodaje alkoholnih pijac v gost. obratih
- prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijac v stavbah in na pripadajocih funkcionalnih zemljiscih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobrazevalna in zdravstven dejavnost
- ponudbo brezalkoholnih pijac, glede cene

b) Trzni inspektorat RS
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac in pijac ki so jim dodane alkoholne pijace v prodajalnah osebam mlajsim od 18 let
- Ponudbo in prodajo alkoholnih pijac v prodajalnah osebam ki kazejo ocitne znake opitosti
- Ponudbo in prodajo alkoholnih pijac in pijac, ki so jim dodane alkoholne pijace iz avtomatskih samopostreznih naprav
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac v prodajalnah, osebam, za katere se upraviceno domneva, da jih bodo posredovale oseba ml. od 18 let
- Prepovedjo prodaje alkoholnih pijac v prodajalnah med 21. in 7 uro naslednjega dne
- Objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijac in casovno omejitev prodaje alkoholnih pijac v prodajalnah

c) IRS za delo
- Prepovedjo prodaje oz. ponudbe alkoholnih pijac med delovnim casom ali na delovnem mestu

d) IRS za solstvo in sport,
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac v sportnih objektih ko poteka sportna prireditev eno uro pred zacetkom in med sportno prireditvijo

e) Policija
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac in pijac ki so jim dodane alk. Pijace osebam mlajsim od 18 let
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam ki kazejo ocitne znake opitosti
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam, za katere se upraviceno domneva da jo bodo posredovale osebam ml. od 18 let
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam za katere se upraviceno domneva da jo bodo posredovale osebam ki kazejo ocitne znake opitosti (15. clen)

- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac in pijac ki so jim dodane alk. Pijace osebam mlajsim od 18 let (7/I. clen)
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam ki kazejo ocitne znake opitosti (7/II. clen)
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam, za katere se upraviceno domneva da jo bodo posredovale osebam ml. od 18 let (9/I. clen)
- Prodajo in ponudbo alkoholnih pijac osebam za katere se upraviceno domneva da jo bodo posredovale osebam ki kazejo ocitne znake opitosti (9/II. clen)

Prepovedana je prodaja alkoholnih pijac med 21.00 in 7.00 uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijac do konca njihovega obratovalnega casa v skladu z zakonom.
Prepovedana je prodaja zganih pijac od zacetka dnevnega obratovalnega casa do 10. ure zjutraj, prepoved vkljucuje tudi dodajanje zganih pijac brezalkoholnim pijacam in drugim napitkom. (10. clen)

12.clen
- v stavbah in na pripadajocih funkcionalnih zemljiscih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobrazevanja in zdravstvena dejavnost,
- v sportnih objektih, v katerih poteka sportna prireditev, eno uro pred zacetkom in med sportno prireditvijo in
- med delovnim casom na delovnem mestu.

Prikrita prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijac po tem zakonu je nacin prodaje ali ponudbe alkoholnih pijac, ko se prodajo oziroma ponudbo alkoholne pijace poskusa prikriti z mesanjem alkoholnih z brezalkoholnimi ali drugimi pijacami oziroma napitki. (15/III. clen)

Kdaj ti odgovarjajo za prekrsek?
V kazenskih dolocbah (16. clen) ni predvidena odgovornost samostojnega podjetnika. To je problematicno, ker gostinsko dejavnost velikokrat izvajajo prav samostojni podjetniki sami ali preko streznega osebja.

Samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je fizicna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost oziroma s predpisom doloceno dejavnost kot samozaposlena oseba.

Samostojni podjetnik pa je v dolocbi sestega odstavka 3. clen ZGD-1 opredeljen kot fizicna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

(V zakonu ni opredeljeno, da samostojni podjetnik in odgovorna oseba samostojnega podjetnika odgovarjata za prekrsek. Odgovarja lahko samo pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe. Kaznuje pa se tudi posameznik, ki stori prekrsek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti).

Po 16/II. clenu je odgovorna oseba samostojnega podjetnika fizicna oseba (natakarica), ki postreze alkoholno pijaco opitim osebam, mlajsim od 18 let,....saj je predvideno da je samostojni podjetnik opravil dolzno nadzorstvo in je osebo seznanila s pravili ter, ker je neposredni izvrsevalec prekrska. - Ekskulpacija (pravne osebe)

Kaksno je stalisce sodne prakse?
Ko policist pri operativnem delu ugotovi krsitev ZOPA, je glede na to ali je prekrsek osebno zaznal ali ga je ugotovil preko zbiranj obvestil o dejstvih in okoliscinah preko tretje osebe neposredno po storitvi prekrska. ce je policist osebno zaznal prekrsek, pise placilni nalog za fizicno osebo in za pravno osebo. ce je prekrsek ugotovil z zbiranjem obvestil na kraju neposredno po krsitvi, pa se pise odlocba o prekrsku.

Samostojni podjetnik je v ZOPI izpuscen in ga ne moremo kaznovati. Lahko pa kaznujemo natakarico od samostojnega podjetnika kot fizicno osebo. Sodna praksa se po tem ravna. Kar je bilo v sodni praksi, saj bi morala policista dati odlocbo o prekrsku, ker sta na kraju zbirala obvestila in prekrska nista osebno zaznala.

SODNA PRAKSA:
Vrhovno sodisce RS je v sodbi IV Ips 113/2010 odlocilo, da v primeru, ko pride do krsitve ZOPA v gostinskem obratu s strani samostojnega podjetnika, se v skladu z nacelom zakonitosti, krsitelja (strezno osebje) lahko obravnava le za prekrsek, ce je bila alkoholna pijaca postrezena osebi, ki je mlajsa od 18 let.
Krsitelj v tem primeru odgovarja kot fizicna oseba. Postopke zoper samostojnega podjetnika, ki je sam storil prekrsek oziroma zoper osebo, ki pri njem zaposlena in opravila strezbo, se izvede v skladu s 4. odstavkom 16. clena ZOPA.

- pridobiti podatke o osebi, ki je bila postrezena z alkoholno pijaci (je mlajsa od 18 let ali osebi opiti od alkohola)
- opisati znake o opitosti od alkohola
- proti potrdilu zaseci izdan racun, ce je bil izdan v obravnavanem primeru (na podlagi
123. clena ZP-1)
- ugotoviti identiteto osebe, ki je izvajala strezbo
- ugotoviti zaposlitveni status osebe, ki je opravljala strezbo (vrsta in stevilka pogodbe o delu)
- pridobiti podatke o odgovorni osebi in pravni osebi
- ugotoviti ali je v lokalu prisotna odgovorna oseba in na kaksen nacin je spremljala delo zaposlenih in ter ali je prislo do opustitve njenega dolznega nadzorstva do streznega osebja
- pridobiti podatke, na kaksen nacin je bilo strezno osebje seznanjeno, da ni dovoljena postrezba oseb mlajsih od 18 let in oseb opitih od alkohola (pisno, ustno, s pogodbo, z izobrazevanjem...)
- zaposleni mora dokazati, katere aktivnosti je izvajal, da do prekrska ne bi prislo
- v gostinskem obratu fotografirati oglasne table, ki omejujejo prodajo in ponudbo alkohola.

- Zakon o veterinarstvu (veterinarska dejavnost)
- Pravilnik o zasciti rejnih zivalih (reja rejnih zivali
- Pravilnik o zasciti hisnih zivali (gojenje hisnih zivali)
- Zakon o sladkovodnem ribistvu (ribolov)

- Veterinarski inspektorji
- Kmetijski inspektorji
- Lovski inspektorji
- Ribiski inspektorji
- Inspektorji pristojni za ohranjanje narave
- Policija (42. clen)

Kratko opredelite vsebino teh dolocb.
Policija je stvarno pristojna predvsem za tiste dele predpisa, ki se nanasajo na rejo in prevoz zivali:
• 11/II. clen
- 1.Skrbnik zivali mora z ustrezno vzgojo in solanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da zival ni nevarna okolici.

• 12/II. clen
- 1.Skrbniki zivali in prevozniki zivali morajo zagotoviti fizicno varstvo nevarnih zivali.
- 2.Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizicno varstvo psov na enega izmed naslednjih nacinov:
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobcnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu oznacen z opozorilnim znakom.
- 3.Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajse od 16 let.

• 15/I-1,2,4,5,6,9,21. clen
- 1. zbadanje zivali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa zivali, obesanje, ce ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugacno dusenje zivali, metanje, suvanje ali namerno povozenje zivali ter spolno obcevanje med clovekom in zivaljo, z njim izenaceno spolno ravnanje ali kaksno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja clovekovih spolnih potreb;
- 2. izpostavljanje zivali ognju, vrocim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemicnim ucinkom v nasprotju z dolocbami tega zakona;
- 4. streljanje zivali ne glede na vrsto orozja oziroma strelne naprave;
- 5. obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehnicnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki zival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzrocene pa so ji poskodbe in bolecina. Ne glede na prejsnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje skodljivih glodavcev;
- 6. organiziranje borb zivali, uporaba zivali za borbe, spodbujanje ter solanje zivali za borbo z drugo zivaljo;
- 9. vzreja, vzgoja in solanje na nacin in s pripomocki, ki zivali povzrocajo bolecine ali kako drugace skodijo njenemu zdravju;
- 21. tek zivali, privezane na motorno prometno sredstvo;
4. Pojasnite naslednje pojme: skrbnik zivali, spremljevalec zivali, rejne zivali, hisne zivali, zapuscena zival, ugriz psa.
Skrbnik zivali: je oseba, ki je lastnik zivali ali ima zival v oskrbi (imetnik zivali) in odgovarja za ustrezno rejo, nego, oskrbo in hranjenje zivali, prevoz zivali, trzenje, delo in ravnanje oskrbovalcev zivali, prireditve z zivalmi, zakol zivali (5/I-22. clen)
Spremljevalec zivali: je tisti, ki spremlja prevoz zivali in med prevozom zivali nadzira, hrani in napaja.
Rejne zivali: so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kozuharji, in druge zivali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, krzna ali za druge gospodarske namene (5/I-21. clen)
Hisne zivali: so psi, domace macke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge zivali, ki se vzrejajo za druzbo, varstvo ali pomoc cloveku (5/I-3. clen)
Zapuscena zival: je najdena, oddana ali odvzeta hisna zival. (5/I-31. clen)

Kdaj je treba zoper storilca podati kazensko ovadbo?
Mucenje zivali je vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki zivali:
- povzroci hujso poskodbo
- dalj casa trajajoce ali ponavljajoce trpljenje
- skodi njenemu zdravju
- nepotrebna ali neprimerna usmrtitev zivali
ce imajo navedena ravnanja znake kaznivega dejanja Mucenja zivali po 341. clenu KZ-1, je treba zoper storilca podati kazensko ovadbo.

Kdo je dolzan zagotavljati njihovo varstvo? Nevarne zivali so zivali, ki ogrozajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kazejo napadalno vedenje do cloveka (5/I-10. clen)
Skrbniki in prevozniki zivali morajo zagotoviti fizicno varstvo nevarnih zivali (12/I. clen)
7. Nastejte stiri ravnanja z zivalmi, ki so prepovedana v dolocbah ZZZiv.
- pretepanjedarjanje zivali
- izpostavljanje zivali ognju in sredstvom s strupenim ucinkom
- streljanje zivali

Skrbnik psa mora na javnem kraju zagotoviti fizicno varstvo psa ne glede na vrsto tako, da je pes na povodcu. Izjema so povrsine, kjer ni oziroma ni pricakovati vecjega stevila ljudi. (11/III. clen)

Kdo ima vpogled v to evidenco?
Vodi se centralni register psov. Vpogled v to evidenco imajo veterinarske ambulante s koncesijo, antirabicne ambulante pri Zavodih za zdravstveno varstvo, VURS in zavetisce za izgubljene zivali.

Menjavo lastnistva odraslega psa je treba javiti v roku 7 dni. V primeru, da pes zamenja lastnika pred tretjim mesecem starosti, mora biti registriran ze ob spremembi lastnistva.

Dolznost je da javi pristojni veterinarski organizaciji pogin psa.

Skrbnik zivali mora zivali zagotoviti:
- bivalisce, hrano, vodo in oskrbo na nacin, ki je glede na vrsto zivali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomacitve primeren njenim fizioloskim in etoloskim potrebam v skladu z ustaljenimi izkusnjami in znanstvenimi spoznanji;
- svobodo gibanja, primerno zivali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomacitve, ki preprecuje nepotrebno trpljenje;
- dovolj prostora, ce je privezana ali zaprta, glede na njene fizioloske in etoloske potrebe v skladu z ustaljenimi izkusnjami in znanstvenimi spoznanji;
- svetlobo, toploto, vlaznost, krozenje zraka, zracenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je zival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomacitvi, fizioloskim in etoloskim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;
- loceno nastanitev nezdruzljivih zivali. (7/I. clen)

Zakon o divjadi in lovstvu v 35/III. clenu.
14. Pojasnite, kateri kriteriji morajo biti izpolnjeni, da pes steje za nevarnega psa.
Nevaren pes je tisti, ki:
- je neizzvano ugriznil cloveka ali drugo zival

Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti njihovo fizicno varstvo:
- da so psi na javnem kraju na povodcu in opremljeni z nagobcnikom
- da so zaprti v pesjaku ali objektu
- da so zaprti v ograjenem prostoru z ograjo visoko najmanj 1,8m, ki je na vhodu oznacen z opozorilno tablo. (12/II. clen) .

V primeru, ko je pes ugriznil cloveka, drugega psa, ostale vrste zivali, divjad in so o tem seznanjeni policisti, morajo ti v roku 24 ur obvestiti obmocni upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov.

ce so na kraj dogodka, ko je pes z ugrizom povzrocil ali bil soudelezen pri povzrocitvi smrti cloveka ali suma posebne hude telesne poskodbe prvi prisli policisti, morajo:
- poskrbeti za splosno varnosti ljudi in zivali ter v primeru, da je pes se vedno nevaren za okolico tega usmrtiti (institut skrajne sile)
- obvescati sluzbo nujne medicinske pomoci
- nemudoma obvestiti tudi uradnega veterinarja

Kaksne roke glede solanja postavlja ZZZiv?
solanje psa je obvezno, ce je nevaren pes z ugrizom povzrocil lahko ali hudo telesno poskodbo cloveka. solanje psa je potrebno izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti, ce je pes ze star dve leti, pa v roku sestih mesecev od ugriza psa.
19. Navedite primer prekrska, ko bo policist podal predlog za uvedbo postopka o prekrsku pristojni veterinarski inspekciji.
Primer takega prekrska je ko pes, ki je bil ze veckrat udelezen v prekrskih ugriza cloveka, ponovno ugrizne nekoga, bomo mi podali predlog za uvedbo postopka o prekrsku.

Za kaksno ravnanje gre, ce tega ne stori? Izgubo zivali mora skrbnik v roku 3 dni (72 ur) prijaviti najblizjemu zavetiscu za zapuscene zivali ali veterinarski organizaciji. ce lastnik izgube zivali v tem roku ne prijavi gre za namerno zapustitev zivali v skladu z Zakonom o zasciti zivali. (7. clen Pravilnika)
21. Nastejte naloge, ki jih ima skrbnik hisne zivali.
Skrbnik hisnih zivali mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro pocutje zivali, ki so v njegovi oskrbi, in preprecevati vzroke, ki lahko povzrocijo bolecine, poskodbe, bolezni ali motnje v obnasanju zivali.

Skrbnik hisnih zivali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za zivali z upostevanjem etoloskih normativov glede na vrsto zivali in se posebej zagotoviti:
- kakovostno in kolicinsko ustrezno hrano in vodo;
- ustrezno gibanje zivali glede na vrsto;
- ukrepe, ki preprecijo pobeg zivali;

Kdor najde zapusceno zival, mora najkasneje v roku 24 ur najdbo prijaviti najblizjemu zavetiscu za zapuscene zivali ali obvestiti skrbnika, ce mu je poznan.

Pri prevozu mora biti hisna zival zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zascitena pred vrocino, soncno pripeko, mrazom in padavinami.
Hisnih zivali ni dovoljeno prevazati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen ce je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zracenje. (9. clen Pravilnika)

Policist sme s sluzbenim orozjem usmrtiti zival, ki je nevarna za okolico ali povzroca obcutno skodo in tega ni mogoce drugace prepreciti (smiselna uporaba instituta skrajne sile).

Pri komercialnem prevozu zivali je potrebno imeti v prevoznem sredstvu dokumentacijo, v kateri je navedeno:
- poreklo zivali in lastnistvo
- kraj odhoda
- datum in cas odhoda
- namembni kraj
- predvideno trajanje nacrtovane voznje

- prevoz zivali, ki niso sposobne za prevoz (zivali pred ali po porodu, bolne ali poskodovane zivali ter novorojene zivali pri katerih popkovina ni povsem zaceljena)
- prevoz zivali v nepokritih cestnih prevoznih sredstvih, ce zivali niso zavarovane pod vremenskimi nevsecnostmi (dez, sneg),
- prevoz zivali v toplih poletnih mesecih v zaprtih prevoznih sredstvih, ki nimajo ustreznega prezracevanja (zabojniki, kletke),
- prevoz, ki zivali povzroca nepotrebno trpljenje zaradi nezadostne povrsine prevoznega sredstva, visine, nezadostnega napajanja ali krmljenja zivali,
- prevoz, kjer je namestitev zivali v prevoznem sredstvu taka, da so mozne poskodbe ali izpadanje zivali iz prevoznega sredstva (gladka tla, neustrezne resetke na tovornem vozilu). (Uredba 1/2005/ES)

Kaj je potrebno storiti v tem casu?
Zadrzanje se opravi v naslednjih primerih:
- prevoza zivali brez ustreznih dokumentov
- ce prevoznik ne zagotavlja fizicnega varstva nevarnih zivali (12. clen)
- storitve dejanja, ki pomeni mucenje zivali
Policisti smejo zadrzati do prihoda veterinarskega inspektorja na kraj, vendar najvec 2 uri. V primeru zadrzanja morajo takoj obvestiti obmocnega veterinarskega inspektorja. (44. clen)

To je mobilna enota imenovana (uradni veterinarji) VURS.

V skladu s Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (40/II. clen), mora prometno nesrecno, ki se zgodi med prevozom zivali, prevoznik oziroma policija prijaviti Centru za obvescanje RS na stevilko 112, ki o tem nemudoma obvesti obmocni urad VURS.

V skladu z zakonom o divjadi in lovstvu (45/III. clen) morajo policisti o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestiscu pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obvescanje, ki o tem obvesti upravljalca lovisca (lovsko druzino).

- Pravilnik za izvajanje zakona o orozju
- Navodilo o ravnanju z izrocenim, najdenim, zasezenim in odvzetim orozjem
- Usmeritve za delo policije na podrocju orozja
- Strokovna mnenja in analize Nacionalnega forenzicnega laboratorija
- Uredbe o oborozitvi, vojaski opremi, specialni operativni tehniki na narocilih zaupne narave

- Doloca pojem orozja in razvrsca tega v stiri kategorije
- Doloca vrste oroznih listin in doloca upravni postopke za njihovo izdajo
- Doloca pravila ravnanja z orozjem (prenasanje, nosenje, hramba, zbiranje orozja, izguba, najdba)
- Ureja promet z orozjem
- Ureja delovanje civilnih strelisc (dejavnost)
- Ureja odvzem orozja in oroznih listin v upravnem postopku
- Doloca pravila prenosa orozja cez drzavno mejo (EU, Schengen)
- Doloca evidence, ki se vodijo na podrocju orozja
- Doloca nadzor na podrocju orozja (Policija, IRSNZ)
- Doloca sankcije za prekrske: globa, odvzem orozja
3. Kratko navedite vsebino Pravilnika za izvajanje zakona o orozju.
- Opredelitev tipov/vrste orozja (varnostno orozje, sportno orozje, lovsko orozje)
- Obrazci vlog in dovoljenje za nabavo orozja (posameznik, pravna oseba, samostojni podjetnik)
- Pravice in dolznosti imetnika dovoljenja za nabavo orozja
- Opredelitev vsebine oroznih listin
- Vsebino vloge za opravljanje dejavnosti trgovca in strelisca
- Prenos orozja cez drzavno mejo (EU, Schengen)

Iz katerih razlogov je v RS moc pridobiti orozno listino za orozje?
Orozje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodniskih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, sibre ali druge izstrelke, oziroma razprsuje pline, tekocino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:
- da z neposrednim ucinkovanjem preprecijo ali zmanjsajo napad ali nevarnost;
- za lov;
- za sportno streljanje. (2. clen)
Za orozje se steje tudi strelivo, deli streliva in deli orozja

Posameznik ima upravicen razlog (4. tocka drugega odstavka 14. clena tega zakona) za izdajo orozne listine, ce:
- dokaze, da je njegova osebna varnost ogrozena v toliksni meri, da bi za zagotovitev le- te potreboval varnostno orozje;
- predlozi dokazilo, da je upravicen do lovskega orozja po predpisih o lovstvu;
- predlozi dokazilo o clanstvu v strelski sportni organizaciji;
- predlozi dokaze o podaritvi ali dedovanju orozja.
steje se, da je izpolnjen upravicen razlog za izdajo orozne listine, ce posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orozja. (17. clen)

Kaj je temelj delitve orozja v te kategorije?

Kategorija A -
1. eksplozivni vojaski izstrelki in lanserji;
2. avtomatsko strelno orozje;
3. orozje, prikrito v druge predmete;
4. strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim ucinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;
5. strelivo za pistole in revolverje s kroglo, ki ima razsirni (ekspanzijski) ucinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali sportno orozje za osebe, ki imajo pravico do tega orozja;
6. vojasko orozje;
7. eksplozivno orozje in njegovi deli;
8. hladno orozje;
9. posebna oprema za orozje;
10. orozje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orozjem, razen orozja iz 4. in 7. tocke kategorije D;
11. orozje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orozja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;
12. izdelano novo orozje, ki nima predpisanih oznacb.

Kategorija B - :
1. polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orozje;
2. enostrelno kratkocevno orozje s centralno udarno iglo;
3. enostrelno kratkocevno orozje za strelivo z robnim vzigom, s skupno dolzino do 28 centimetrov;
4. polavtomatsko dolgocevno strelno orozje z nabojnikom in leziscem naboja za vec kot tri naboje;
5. polavtomatsko dolgocevno strelno orozje z nabojnikom in leziscem naboja za najvec tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv, oziroma ni gotovo, ali je orozje taksne konstrukcije, da ga je mogoce z obicajnim orodjem predelati v vec kot tri strelno orozje z enim polnjenjem;
6. repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orozje z gladko cevjo dolzine do 60 centimetrov;
7. polavtomatsko strelno orozje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orozju.

Kategorija C:
• repetirno dolgocevno strelno orozje, ki ni zajeto v 6. tocki kategorije B;
• dolgocevno orozje z eno ali vec enostrelnimi risanimi cevmi;
• polavtomatsko dolgocevno strelno orozje, ki ni zajeto v tockah 4 do 7 kategorije B;
• enostrelno kratkocevno orozje za strelivo z robnim vzigom in s skupno dolzino nad 28 centimetrov.

Kategorija D:
1. enostrelno dolgocevno orozje z eno ali vec gladkimi cevmi,
2. plinsko orozje,
3. reprodukcije strelnega orozja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja,
4. moznarji,
5. staro orozje,
6. zracno orozje,
7. orozje s tetivo,
8. elektricni paralizatorji,
9. razprsilci. (3. clen)
Uvrstitev orozja v doloceno kategorijo je temelj za razvrstitev orozja v stiri skupine, kjer je opredeljeno, ali je posamezno zvrst orozja moc v RS posedovati in pod kaksnimi pogoji.

Nastejte pet primerov taksnega orozja.
Orozje iz kategorije A. To je na primer eksplozivni vojaski izstrelki, avtomatska pistola, brzostrelka, bombe, mine, TNT, hladno orozje,...

Ali je doma dovoljeno posedovati take predmete?
Hladno orozje so predmeti, kot so boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke, tonfe, teleskopske palice in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.
Posedovanje teh predmetov je v zasebnem prostoru dovoljeno:
- v primeru zbiranja orozja, ko je to orozje vpisano v orozno listino (28. clen );
- ker gre za predmete, ki se jih uvrsca med tradicionalna orozja borilnih vescin, se dovoljuje njihova posest doma. V primeru, da se posestnik udelezuje sportne vadbe s temi rekviziti se dovoljuje tudi prenos teh predmetov na vadbo v skladu z dolocili ZOro- 1.

Pod kaksnimi pogoji je to orozje moc posedovati?
To orozje je zajeto v B, C in D1 kategoriji. Gre za:
- varnostno,
- lovsko in
- sportno orozje.

Dovoljeno orozje je tisto:
- ki ga je moc nabaviti po predhodni pridobitvi nabavnega dovoljenja na Upravni enoti in ga posedovati na podlagi izdane ustrezne orozne listine.

Komu lahko trgovec proda taksno orozje?
Gre za orozje iz 2. do 6. tocke D kategorije:
- Plinsko orozje
- Reprodukcija strelnega orozja: funkcionalna kopija, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja (musketa, samokres).
- Moznarji(npr. cevni moznar za pokanje s crnim smodnikom)
- Staro (strelno) orozje je tisto, ki je izdelano pred 1871; strelno orozje na sprednje polnjenje pa tisto, ki je izdelano pred letom 1893)
- Potrebno je priglasiti Zracno orozje (puska, pistola)pri katerem je kineticna energija izstrelka na ustju cevi visja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali vec
Trgovec sme prodati orozje iz 2. do 5. (6.*) tocke kategorije D le posamezniku, ki je dopolnil starost 21 let, ce:
- je opravil preizkus ravnanja z orozjem in
- predlozi dokazilo, da ne obstajajo zadrzki javnega reda (potrdilo o nekaznovanosti),
- izroci trgovcu na vpogled veljavno javno listino.

Trgovec za prodano orozje izda posamezniku priglasitveni list, ki je sestavljen iz dveh delov:
a) priglasitvenega lista(orozne listine), ki ga trgovec izpolni in izroci kupcu; b) priloge, ki vsebuje obrazec obvestila o izdaji priglasitvenega lista (to prilogo poslje trgovec na UE v kraju kupcevega stalnega prebivalisca)
Osebi, ki je stara od 18 -21 let, sme trgovec prodati navedeno orozje iz 2. do 5.( in 6.*) tocke kategorije D le na podlagi dovoljenja za nabavo orozja, ki ga je izdala UE v skladu s 14. clenom Zakona o orozju.

Za zracno orozje je potrebna priglasitev, ni pa potrebno imeti posebnega dovoljenja.
- Hitrost izstrelka visja kot 200 m/s, kineticna energija na ustju cevi visja od 20J = potrebno prijaviti, priglasitveni list
- Hitrost izstrelka nizja kot 200 m/s, kineticna energija na ustju cevi nizja od 20J = dovoljeno orozje, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje.

Gre za orozje iz 6. do vkljucno 9. tocke D kategorije, ki ga lahko nabavljajo in imajo v posesti polnoletne osebe:
- Zracno orozje (puska, pistola) - (pogojno: <20J; 200 m/s)!
- Orozje s tetivo (loki, samokresi, frace...)
- Elektricni paralizatorji, ki delujejo na kontakt
- Razprsilci, ki s pomocjo stisnjenega plina razprsujejo drazljive snovi.

Za orozje se ne steje:
- Dekorativno orozje
- Imitacija orozja (replika, npr. airsoft)
- Orozje, ki je trajno onesposobljeno za uporabo z ustreznimi tehnicnimi postopki
- Orozje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, lov s harpuno
- Orozje, ki je namenjeno za klanje in omamljanje zivali
- Kratkocevno orozje kalibra 6 mm za izstreljevanje pirotehnicnih izdelkov in strelivo za taksne vrste orozja
- Strelivo za zracno orozje in orozje s tetivo
- Krogle
- sibre
- Tulec brez netilke.

Upravna enota - Oddelek za javni red bo posamezniku izdala orozno listino, ce:
1) je dopolnil 18 let;

2) ni zadrzkov javnega reda; da ni bil pravnomocno obsojen za kaznivo dejanje ali prekrsek zoper javni red z elementi nasilja

3) je zanesljiv, ce se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orozja:
- ne bo zlorabljal,
- ne bo neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval,
- ne bo prepuscal osebi, ki ni upravicena do posesti orozja.

4) da ima upravicen razlog za izdajo orozne listine:
- dokazi o ogrozenosti osebne varnosti v toliksni meri, da je za njeno zagotavljanje potrebno varnostno orozje (npr. postar, ki je bil oropan med opravljanjem sluzbe);
- clanstvo v lovskem ali strelskem drustvu;
- darilna pogodba;
- sklep o dedovanju;

5) da ima opravljen zdravniski pregled pri zdravniku, ki je pooblascen za izdajo spricevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest in nosenje orozja.

6) da opravi preizkus znanja o ravnanju z orozjem pri pooblascenem izvajalcu (to znanje se priznava policistom, vojakom, lovcem in varnostnikom)

Posameznik ni zanesljiv za posedovanje orozja, ce:
- je bil pravnomocno obsojen za taksno naklepno storjeno kaznivo dejanje, da je moc pricakovati, da bo orozje zlorabil (npr. roparska tatvina);
- je odvisen od alkohola ali prepovedanih drog;
- zivi v okoliscinah, ki kazejo, da ni primeren za posedovanje orozja;
- mu je odvzeta poslovna sposobnost. (16. clen)
15. Nastejte pet vrst oroznih listin.
Orozne listine po tem zakonu so:
- dovoljenje za nabavo orozja;
- dovoljenje za nabavo streliva;
- orozni list;
- dovoljenje za posest orozja;
- orozni posestni list;
- pooblastilo za nosenje orozja;
- pooblastilo za prenos orozja;
- dovoljenje za zbiranje orozja;
- priglasitveni list.

16. Nastejte pravice, ki jih ima imetnik orozja in ga poseduje na podlagi oroznega lista, ki ga je pridobil iz razloga varnosti.

17. Pojasnite razliko med oroznim listom in oroznim posestnim listom.

Potrdilo za nosenje orozja se izda posamezniku, da lahko na podlagi oroznega posestnega lista nosi posamezen kos orozja
Potrdilo za prenos orozja dovoljuje posamezniku, da na podlagi oroznega posestnega lista prenasa orozje, ki mu je zaupano.
Mora imeti orozni posestni list.

Ali je strelivo dovoljeno polniti doma? Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko, sportno ali varnostno orozje na podlagi oroznega lista za to orozje. Z dovoljenjem za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo 6 mesecev.
Dovoljeno je polnjenje streliva za lastne potrebe posameznikov za orozje, za katero jim je izdan orozni list na podlagi Certifikata o strokovni usposobljenosti za polnjenje streliva za lastne potrebe (to podrocje ureja ZEPI).

Kaksno orozno listino mora imeti zbiratelj? Kako mora zbiratelj hraniti orozje? Kdo izvaja nadzor nad zbiratelji orozja?
Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orozja lahko zbirajo posamezno orozje kategorije B, C in D. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orozje s posamicnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orozje ter hladno orozje iz kategorije A.
Orozno listino, ki jo mora imeti zbiratelj je dovoljenje za zbiranje orozja.
Posameznik, ki zbira orozje po dolocbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to dolocenem prostoru, ki je tehnicno varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.
Nadzor nad izvajanjem dolocb iz 25. clena opravlja policija. (25. in 28. clen)

Kako je z nosenjem varnostnega, lovskega in sportnega orozja?
Za nosenje orozja gre, ce ima posameznik orozje pri sebi in je to pripravljeno za uporabo. Orozje je pripravljeno za uporabo, ce je strelivo sestavni del orozja in so naboji vlozeni v orozje oziroma okvir ali boben, ki je vstavljen v orozje. Ni potrebno, da bi naboj lezal v ustju cevi.

Orozje treba nositi tako, da ne ogroza osebne varnosti posestnika orozja ali koga drugega. Za nosenje ne gre, ce posameznik nosi ali rokuje z orozjem v svojih stanovanjskih prostorih, oziroma znotraj svojih ograjenih nepremicnin.

VARNOSTNO OROzJE, ki ga poseduje posameznik iz razlogov osebne varnosti mora nositi na javnem kraju na varen in neopazen nacin in ne sme biti pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Ne sme ga nositi na krajih, kjer je to prepovedano s predpisom ali ce je to prepovedano z redom. Varnostno orozje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju sluzbe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju sluzbe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem sluzbe, izven tega casa orozja ni dovoljeno nositi.

LOVSKO OROzJE se sme nositi in uporabljati samo v loviscu in na streliscu, izven lovisca oziroma strelisca pa se mora to prenasati.

sPORTNO OROzJE se sme nositi in uporabljati samo na streliscu, izven strelisca se mora prenasati. (8. in 23. clen)

Kaksno orozno listino potrebuje prenosnik?
Za prenos orozja steje:
- ce med prenasanjem orozje ni pripravljeno za uporabo in
- je zaprto v embalazi, pri cemer mora biti strelivo loceno od orozja in
- je prenos potreben iz upravicenih razlogov (sportni strelci).

Posameznik mora pri prenosu orozja imeti pri sebi:
- orozni list ali
- dovoljenje za posest orozja in javno listino za izkazovanje istovetnosti. (8. clen)

Prepovedano je nositi ali prenasati orozje:
- na javnih krajih na nacin, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo;
- na krajih, kjer je to izrecno prepovedano;
- kadar je posameznik pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, oziroma v takem psihicnem stanju, da ocitno ni vec zanesljiv.

Ko imetnik orozja, ki ga poseduje na podlagi orozne listine, to nosi ali prenasa na prepovedan nacin, gre za krsitev dolocb 24. clena ZOro-1.

Kdor nosi ali prenasa orozje, mora na zahtevo policista pokazati orozno listino, ki upravicuje nosenje oziroma posest orozja v skladu s 5. odstavkom 8. clena ZOro-1.

HRAMBA OROzJA - POSAMEZNIK: Posameznik, ki zbira orozje in v zbirki poseduje tudi orozje kategorije A, mora policistu omogociti, da preveri, kako hrani orozje. (25. clen)

HRAMBA OROzJA - DRUGE OSEBE: Odgovorna oseba, ki skrbi za hrambo orozja, ki ga posedujejo in hranijo pravne osebe ali samostojni podjetniki, mora omogociti policistu, da preveri:
- kako je urejena hramba orozja in
- vpogled v evidence, ki se vodijo v zvezi z orozjem. (26. clen)

Posameznik sme orozje posoditi samo osebi, ki ima orozni list za isto vrsto orozja, ki se posoja (lovsko in sportno orozje);
- strelska drustva lahko zaupajo svoje orozje v uporabo le svojim clanom, za cas treninga ali tekmovanja na streliscu;
- lovsko drustvo lahko, da v uporabo svoje orozje za cas lova v loviscu, ki ga upravlja to drustvo.

O izposoji je potrebno izpolniti obrazec, ki ga mora imeti izposojevalec pri sebi. Varnostnega orozja se ne sme posojati!

Na podlagi pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orozje (lovsko, sportno) izda orozni list najvec trem posameznikom. Souporaba varnostnega orozja je prepovedana. (45. clen)

V primeru smrti lastnika orozja mora dedic ali oseba, s katero je zapustnik zivel oziroma pri katerem se nahaja zapustnikovo orozje, v roku treh mesecev izrociti orozje, strelivo in orozne listine Upravni enoti.

Dedicu, ki je orozje podedoval, se na njegovo prosnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomocnosti sklepa o dedovanju, izda orozna listina, ce izpolnjuje pogoje iz 14. clena Zakona o orozju. Dedic lahko v tem obdobju orozje tudi onesposobi, ga odsvoji v skladu z ZOro-1 ali ga izroci v unicenje.

Kdor izgubi, pogresi orozje ali orozno listino, mora:
• o tem nemudoma obvestiti najblizjo policijsko postajo;
• v roku 8 dni pa tudi oddelek UE za javni red (33. clen)

Ali lahko najditelj orozja postane njegov lastnik?
Kdor najde ali izve za orozje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izrociti najblizji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.
Najdeno orozje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s Stvarnopravnim zakonikom.

Najditelju, ki je na orozju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prosnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orozna listina, ce izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. clena ZOro-1.
ce najditelj ne zaprosi za izdajo orozne listine ali ce je njegova prosnja zavrnjena, se orozje izroci pristojni sluzbi MNZ.
ce je najdeno prepovedano orozje, se to izroci MNZ brez odskodnine. (34. clen)

Zakon ureja delovanje civilnih strelisc, ki so namenjena dejavnosti pravnih oseb ali podjetnikov. Namenjena so sportno rekreativnemu streljanju z varnostnim, lovskim in sportnim orozjem. Strelisce lahko pricne obratovati, ko pridobi dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve.
Na taksnih streliscih se lahko izvaja:

- streljanje z orozjem dolocene vrste in kalibra,
- prepustitev takega orozja za streljanje ter
- oskrbo in hrambo takega orozja in streliva.

Na streliscu, ki ga upravlja pravna oseba ali podjetnik, lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima:
- orozni list ali dovoljenje za posest orozja,
- z orozjem iz 2. in 3. tocke kategorije D (plinsko orozje, reprodukcija strelnega orozja) pa tudi posameznik, ki ima za tako orozje priglasitveni list.
Posameznik, ki ne izpolnjuje nastetih pogojev, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljavca strelisca ali pooblascenega delavca strelisca.
Dejavnost clanov strelskih drustev:

- polnoletni clani smejo izvajati streljanje na streliscu samostojno;
- mladoletni clani smejo streljanje izvajati pod nadzorom instruktorjev, trenerjev ali pooblascenega delavca strelisca.
ZOro-1 se ne nanasa na tista strelisca, ki jih uporabljajo posamezniki ali strelska drustva in lovska strelisca, ki jih lovske druzine uporabljajo za pristrelitevin preskus orozja svojih clanov. (50. clen).

Posamezniki, ki prebivajo v eni izmed clanic Evropske unije, smejo vnesti orozje v Republiko Slovenijo:
- ce ga imajo registriranega v evropski orozni prepustnici,
- vnos pa je predhodno dovolilo MNZ RS (dovoljenje se izda za dobo enega leta in se vpise v evropsko orozno prepustnico).

Dovoljenja za vnos ne potrebujejo:
- lovci za enega ali vec kosov orozja C in D kategorije in streliva zanj,
- sportni strelci za enega ali vec kosov orozja B, C in D kategorije in streliva zanj

(POGOJ: lovsko oziroma sportno orozje mora biti registrirano v evropski orozni prepustnici, njegov imetnik pa mora dokazati, da je namen njegovega potovanja lovsko ali sportno udejstvovanje oziroma tekmovanje!)

Tujci in drzavljani clanic Evropske unije s prebivaliscem izven Evropske unije, ki prihajajo v RS na lov ali strelska tekmovanja, lahko prenasajo orozje ali strelivo cez drzavno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orozja, ki ga izda:
- diplomatsko konzularno predstavnistvo RS v tujini;
- policist-ka, ki opravlja mejno kontrolo na mejnem prehodu.

Posamezniki smejo prenasati cez drzavno mejo samo orozje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v posesti v skladu z Zakonom o orozju.
Orozje ali strelivo je dovoljeno prenasati cez drzavno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, (na mejnih prehodih za meddrzavni in obmejni prehod pa le, ce je tako doloceno z mednarodno pogodbo).

Policist bo izvedel zaseg v skladu z 62. clenom ZOro-1 v primeru: (Izda se potrdilo o zasegu)

- nepravilnega nosenja ali prenasanja orozja (8. clen ZOro-1) - (zaseg in vrnitev);
- posesti prepovedanega orozja - (odvzem);
- posesti ali nosenja orozja brez orozne listine odvzem;
- obstoja suma, da je imetnik z orozjem krsil javni red in mir ali storil kaznivo dejanje;

Zaseg na podlagi 63. clena ZOro-1 bo policist opravil, ko ne gre za kaznivo dejanje ali prekrsek, ampak v primerih:
- ko policija predlaga uvedbo upravnega postopka za odvzem orozja in listin;
- ko oseba na mejnem prehodu priglasi orozje, vendar ne poseduje dovoljenja za nabavo.
Policist lahko brez predhodne odlocbe pristojnega organa zacasno zaseze orozje, strelivo in orozne listine, ce obstaja sum, da posameznik ni vec zanesljiv v smislu 3. tocke drugega odstavka 14. clena, ali ce prenasa orozje v nasprotju s 24. clenom tega zakona.
63. clen: nezanesljivost, alkoholiziranost, droge. PLN

Kaj je njena vsebina?
Imenujemo jo akcija ISKALEC, katere namen je:

- Odkrivanje posesti prepovedanega orozja in streliva
- Odkrivanje posesti dovoljenega orozja in streliva brez oroznih listin
- Odkrivanje posesti prikritega orozja

Katere vsebine ZOro-1 nadzira policija?
Nadzor nad tem zakonom izvaja Inspektorat RS za notranje zadeve, policija in carina. Nadzor nad izvajanjem dolocb 3., 4., 8., 10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 37., 42.,
44., 45., 47., 48., 49., 53., 67., 68., 69., 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d, 71.e in 71.g clena tega
zakona opravlja policija, nad dolocbami 67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d in 71.e clena tega zakona pa tudi carina, vsak v skladu s svojimi pooblastili.
37. Navedite prakticni primer, ko bo policist zaradi krsitve ZOro-1 izdal placilni nalog.
KRsITEV KAZENSKA
DOLOcBA MATERIALNA
DOLOcBA UKREP
Imetnik nosi ali prenasa orozje in pri sebi nima orozne listine, jo pa poseduje
81/1-2
8/4 - zaseg
- placilni nalog

38. Navedite prakticni primer, ko bo zaradi krsitve ZOro-1 izdana odlocba o prekrsku. Opisite potek prekrskovnega postopka.
KRsITEV KAZENSKA
DOLOcBA MATERIALNA
DOLOcBA UKREP
Posest prepovedanega orozja: Upostevati KD: Nedovoljena proizvodnja in promet orozja ali eksploziva - 307. clen KZ-1
81/1-19
4/1-1 - zaseg
- odlocba o prekrsku

39. Navedite prakticni primer, ko bo policijska postaja zoper lastnika orozja upravni enoti predlagala odvzem orozja v upravnem postopku.
RAZLOGI ZA UVEDBO UPRAVNEGA POSTOPKA ZA ODVZEM
OROzJA MATERIALNA DOLOcBA UKREP
KO OBSTAJA SUM, da
posameznik, ki poseduje orozje NI VEc ZANESLJIV:
- ce je obsojen za naklepno KD, zaradi katerega je neprimeren za posest
orozja (ker obstaja moznost zlorabe orozja);
- ce mu je odvzeta poslovna sposobnost;
- ce je odvisen od alkohola ali prepovedanih drog;
- ce zivi v okoliscinah, ki kazejo, da ni vec primeren
za posest orozja.





14/2-3 - zaseg orozja v skladu s
63. clenom ZOro-1 in posiljanje tega na UE
- PP bo na upravno enoto poslala dopis za uvedbo upravnega postopka za odvzem orozja in oroznih listin

ce upravna enota v roku treh mesecev ugotovi...
- da zoper posameznika ni bilo odloceno v prekrskovnem postopku (odlocba o prekrsku);
- ni bila podana kazenska ovadba;
- da ne obstajajo razlogi za odvzem orozja in oroznih listin iz 58. clena ZOro-1 (presoja se kriterij iz 22. clena, ki se nanasa na skrbnost ravnanja z orozjem in kriterij iz 25. clena zakona, ki se nanasa hrambo orozja)

Kaj loci to kaznivo dejanje od prekrska?
307. clen KZ-1 - Nedovoljena proizvodnja in promet orozja ali eksploziva.

Prepovedane droge so vse vrste mamil in psihotropnih snovi, katerih proizvodnja, promet in posest so z zakonom prepovedani, razen dolocenih izjem.

Mamila so snovi, ki z delovanjem na osrednje zivcevje ublazijo bolecino, neprijetna obcutenja in cloveka omamijo ali uspavajo.
Psihotropne snovi so tiste, ki delujejo na clovekovo dusevnost oziroma povzrocijo doloceno dusevno spremembo. To so kanabis, stimulansi (ectasy, kofein...), halucinogene snovi (LSD...)

To so povsem legalne kemikalije, ki jih uporabljamo v kemicni in farmacevtski industriji. Uporabljajo pa jih tudi pri nezakoniti proizvodnji (izdelavi ali predelavi) stevilnih vrst prepovedanih drog v ilegalnih laboratorijih, kot osnovne surovine ali kot topila in reagente, ki jih uporabljajo v postopku izdelave prepovedanih drog kot pomozne kemikalije, zlasti pri izlocanju, locevanju, ciscenju oziroma koncni obdelavi.

"Designer" droge so sinteticne droge, ki jih izdelujejo v laboratorijih. S tem se poveca ucinek snovi na cloveski organizem.

TOLERANCA (odpornost do snovi) je pojav, ki spremlja odvisnost od vecine mamil in psihotropnih snovi. Nastopi po krajsi ali daljsi uporabi snovi. Pri ponavljajocem uzivanju je potrebno kolicino snovi povecati, da bi dosegli enak nacin.
ABSTINENcNI SINDROM je splet telesnih in dusevnih znamenj, ki nastopijo, ko zacne mamilo ali psihotropna snov izginjati iz organizma.
"OVERDOSE" je angleski izraz za cezmeren odmerek mamila ali psihotropne snovi.

Odvisnost od drog pomeni nepremagljivo zeljo ali potrebo po uporabi teh snovi. Odvisnost prisili posameznika, da si za vsako ceno priskrbi mamilo ali psihotropno snov. Zaradi nastopa tolerance do snovi, odvisnost pogosto vodi k stalnemu povecevanju dolocene kolicine snovi, ki jo posameznik zauzije.
Poznamo fizicno in psihicno odvisnost od drog.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v 1. clenu doloca pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog.

Kratko pojasnite njihovo vsebino.
- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami - Pogoji s katerimi sta dolocena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, ter posest prepovedanih drog.
- Zakon o preprecevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uzivalcev prepovedanih drog (ZPUPD) -Ta zakon doloca ukrepe za preprecevanje uporabe prepovedanih drog in obravnavo uzivalcev prepovedanih drog.
- Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog - Ta uredba doloca razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v skupine I, II in III.
- Kazenski zakonik - neupravicena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
- Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami
- Pravilnik o sestavi in nacinu dela koordinacije centrov za preprecevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
- Zakon o prekrskih
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije
- Pravilnik o policijskih pooblastilih
- Navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Center za forenzicne preiskave.

Prepovedane droge so razvrscene v eno od naslednjih treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v medicini:
- Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroci njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini;
- Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroci njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini;
- Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroci njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.

Indijska konoplja, Heroin, Kokain, Amfetamini, Ectasy, LSD, GHB, Zdravila, Nedovoljene snovi v sportu.

Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, fizicna oseba.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
Stanje omame, evforija, razigranost, odmaknjeno sanjarjenje, halucinogeni ucinki v slusnem, vidnem in prostorskem zaznavanju.
Ucinki predoziranja so motnje v delovanju srca in prebavnega sistema, ni dokazov za zivljenjsko ogrozenost.
zargonsko poimenovanje je hasis, sit, drek.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
10-20 sekund po vbrizgu nastopi omama, ki po nekaj minutah preide v stanje popolne umirjenosti (t.i. 'flash stanje'); ki lahko traja do nekaj ur; nastopi obcutek srece in ravnodusnosti v katerem so izkljuceni vsi neprijetni drazljaji (strah, bolecina); po le nekaj odmerkih se pojavi telesna in dusevna odvisnost.

Zozena zenica, upocasnjeno dihanje in bitje srca vse do zastoja, nizek krvni pritisk, podhlajenost, zmanjsana odzivnost in upocasnjeni refleksi, koma, smrt.
zargonsko poimenovanje je fiks, sut, H.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
Je zelo mocno pozivilo. Ucinkuje skozi stadije evforije in hiperaktivnosti, opoja ter nato utrujenosti. Vrhunec ucinka je 15-30 minut po jemanju. Povzroca obcutek veselosti in zmanjsuje utrujenost in lakoto.

Obstajajo velike individualne razlike. Motnje krvnega tlaka in dihanja. Mozna smrt zaradi ohromitve dihanja ali motenj srcnega ritma.
zargonsko poimenovanje je koka, moka.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
Mocno pozivilo, povecanje budnosti, povecan krvni pritisk, odpravi obcutek lakote, povzroca podhranjenost, izcrpanost in znizanje odpornosti, povzroca mocno odvisnost, zlasti meta amfetamin, v primeru predoziranja lahko nastopi smrt. zargonsko poimenovanje je Speed, Meta.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
Pretirano potenje, suha usta in grlo in povecan krvni pritisk, zmanjsevanje obcutka utrujenosti in lakote, strah in panika, zmedenost, motnje srcnega ritma, smrt.
zargonsko poimenovanj je eks, iks, eva.

Kaksni so znaki predoziranja te droge?
Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
Razsirjene zenice, pospesen srcni utrip, zvisan krvni pritisk, slabost, halucinacije, dozivetja onostranstva, zastrasujoci ucinki. zargonsko poimenovanje je trip, pivnik.

Kaksni so znaki predoziranja te droge? Kaksno je zargonsko poimenovanje za to drogo?
V manjsih dozah povzroca evforicni ucinek, ki ga lahko primerjamo z alkoholom (sprostitev, sreca in druzabnost).

Predoziranje lahko nastopi od 2g GHB naprej, odvisno od telesne teze in obcutljivosti uporabnika. Pri predoziranju nastopi slabost in mocna omoticnost in zaspanost, ki se lahko stopnjuje do izgube zavesti in kome. Stanje je lahko zivljenjsko ogrozajoce, saj ob globoki komi lahko pride do prenehanja dihanja. zargonsko poimenovanje je tekoci ekstazi.
19. Nastejte pet zdravil, ki so na seznamu Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in jih je moc posedovati le na podlagi zdravniskega recepta. Pojasnite cemu so ta zdravila namenjena.

Kaj zajema?
Akcija Diler.
Namen usmerjenih aktivnosti je pridobivanje podatkov o pojavnosti prepovedanih drog na obmocju RS in osebah, ki se povezane z njimi, kot preprodajalci ali uzivalci. V okviru tega se izvajajo tudi prekrskovni in predkazenski postopki s podrocja prepovedanih drog.

Ko obstajajo razlogi za sum, da je policist zaznal prekrsek s podrocja prepovedanih drog, mora s primerno taktiko cimprej opraviti zaseg neznane snovi, da je posestnik ne bi odvrgel (npr. v vodo..), pojedel, si jo vbrizgal, ali kako drugace unicil.

Paziti je potrebno na lastno varnost v primerih, ko ima uzivalec pri sebi nevarne predmete (injekcijske igle, britvice, noz, morebiti orozje). V takem primeru je potrebno izvesti varnostni pregled osebe in sele nato izvesti postopek ugotavljanja identitete ter preverjanja po evidencah policije.

Policist bo zaseg neznane snovi opravil na podlagi pooblastila, ki je zajeto v 123. clenu Zakona o prekrskih in na podlagi pooblastila, ki je doloceno v 5. odstavku 28. clena ZPPPD.

Zaradi zagotavljanja procesne zakonitosti glede nacina pridobitve dokazov (neznana snov za katero se bo kasneje z analizo ugotovilo, da je prepovedana droga) je zelo pomembno, da policist zaseze neznano snov na pravilen nacin, z uporabo ustreznega pooblastila:

NAcIN ZASEGA NEZNANE SNOVI POOBLASTILO POLICISTA
Krsitelj prepovedano drogo izroci sam Ukaz policista ZNPPol, 39. clen
Najdba pri pregledu osebe ali stvari, ki jih
ima ta pri sebi Pregled osebe ZNPPol, 52. a clen
Osebna preiskava, policist sam odvzame Odredba sodisca za prekrske
Hisna preiskava, policist sam odvzame Odredba sodisca za prekrske

Policist bo nato zavaroval zasezeno snov v ustrezen zavarovani material, glede na lastnost zasezene snovi: papirnate ali polivinilne vrecke, epruvete, plasticne steklenice, kartonaste skatle. Upostevati je potrebno Navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog.
Pravilno je potrebno izpolniti obrazec zavarovanega materiala in ga zavarovati pred neupravicenimi posegi.

Sledi izdaja Potrdila o zasegu neznane snovi. V potrdilu je potrebno natancno opisati znacilnosti zasezene neznane snovi (agregatno stanje, barva ...) in nacin njene pridobitve. Original potrdila policist izroci domnevnemu krsitelju.

Na Policijski postaji policist nato napise Zaprosilo za opravo preliminarnega testa in ga poslje skupaj z vzorcem neznane snovi na Sektor kriminalisticne policije PU.

- Z denarno kaznijo 417,29€ do 20.984,65€ se kaznuje za prekrsek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ce proizvaja oziroma, da v promet prepovedane droge brez dovoljenja ministra (prvi odstavek 8. clena oziroma prvi odstavek 10. clena). (31/I. clen

- Z denarno kaznijo od 4.172,93€ do 41.729,3€ se za prekrsek iz prejsnjega odstavka kaznuje pravna oseba. (31/II. clen)

- Z denarno kaznijo od 417,29€ do20.86,46€ se za prekrsek iz prvega odstavka tega clena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (31/III. clen)

- Z denarno kaznijo od 417,29€ do 12.518,79€ se kaznuje oseba, ki samostojno opravlja dejavnost: (32/I. clen)
o ce ne hrani prepovedanih drog v posebnih prostorih ali ne zavaruje teh prostorov PRED DOSTOPOM NEPOOBLAscENIH OSEB (11. clen);
o ce v petnajstih dneh po carinjenju ne poslje ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo kopije dovoljenj za uvoz in izvoz prepovedanih drog (21. clen);
o ce ne vodi predpisane evidence ali je ne vodi pravilno (22. clen);
o ce v predpisanem roku ne poslje ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo porocila ali drugih predpisanih podatkov, ki jih mora voditi na podlagi tega zakona ali ce poslje nepravilne podatke (23. clen);
o ce organom ne omogoci nadzorstva in neoviranega dela ter vpogleda v evidence in dokumentacijo in ce jim ne poslje podatkov in gradiva, potrebnih za opravljanje inspekcijskih del (30. clen).

- Z denarno kaznijo od 1.251,88€ do 20.864,65€ se za prekrsek iz prejsnjega odstavka kaznuje pravna oseba.(32/II. clen)

- Z denarno kaznijo od 208,65€ do 2.086,46€ se za prekrsek iz prvega odstavka tega clena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (32/III. clen)

- Z denarno kaznijo od 208,65€ do 625,94€ ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekrsek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z dolocbami tega zakona. (33/I. clen)

- Z denarno kaznijo od 41,73€ do 208,56€ ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekrsek, kdor ima v posesti manjso kolicino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. (33/II. clen).

Soseske, velika mesta, naselja kjer je revscina, skriti prostori, odmaknjeni kraji, kjer storilci skrivajo drogo (skrito garazo, klet, vikend, osebno vozilo, drevesno votlino, podzemno jamo).

Policisti smejo zaradi zasega neznane snovi opraviti pregled osebe, ce na podlagi njihove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi prepovedano drogo, ki jo je skladno z ZP-1 in ZPPPD treba zaseci.

Kaksen je postopek, ce je test negativen in obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za neznano prepovedano drogo?
Preliminarni test.
V primeru, da je bilo s preliminarnim testom ali analizo snovi ugotovljeno, da gre za prepovedano drogo, bo policist krsitelju po posti poslal Obvestilo, da se ta lahko izjavi o dejstvih in okoliscinah prekrska. Po pravilno opravljeni vrocitvi obvestila ima krsitelj na voljo 5 dni, da se lahko izjavi o dejstvih in okoliscinah prekrska.

V primeru, ko gre mladoletnega krsitelja, bo policist napisal Obdolzilni predlog Sodiscu za prekrske. V tem primeru ni potrebno vrociti obvestila, da se krsitelj izjavi o dejstvih in okoliscinah prekrska.

V primeru polnoletnega krsitelja bo policist napisal spis o Ugotovitvi prekrska (obrazec POL-5) in ga shranil na disk PPVsi, da bo lahko pooblascena uradna oseba prekrskovnega organa izdala Odlocbo o prekrsku.

Ostala opravila policista:
- opravil bo vpis zasezene droge v knjigo zasezenih predmetov;
- v primeru pridobitve pomembnih podatkov v zvezi akcije DILER bo opravil vnos operativne informacije v FIO;
- ce bo opravil pregled osebe v skladu z 52. clenom ZNPPol, bo to evidentiral v uradnem zaznamku;
- ce je pomembno z vidika evidentiranja gibanja osebe bo izpolnil kartoncek o ugotavljanju identitete;
- dogodek bo evidentiral v porocilu o opravljenem delu.

Ugotavljanje identitete, ob pogojih varnostni pregled (napad, samoposkodba), zaseg predmetov, potrdilo o zasegu (

Da snov cimprej zavaruje, da jo zavaruje pravilno, ce je rastlinskega izvora, da jo zavaruje v papirnato kuverto. Da se ob zavarovanju igel ne zbode, da ne stresa, poliva snovi, ki jo zavaruje. Da na embalazo zapise, ce so v njeni ostri predmeti ali predmeti, ki se lahko razbijejo, polijejo,...
28. Opisite potek prekrskovnega postopka, ko je policist ugotovil prekrsek posesti prepovedane droge.
Glej vprasanje 26 za opis postopka.

29. Pojasnite pomen preiskovanja prekrskov s podrocja prepovedanih drog za preiskovanje kaznivih dejanj s podrocja prepovednih drog.
Za skoraj vsakim prekrskom posesti prepovedanih drog, je bilo predhodno vedno storjeno kaznivo dejanje. Gre za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami.
Ugotovitev prekrska kaze na kriminalno dejavnost razpecevanja dolocene vrste prepovedanih drog (dilerstvo) s strani posameznikov ali organiziranih kriminalnih skupin na dolocenem obmocju.
Z obravnavo prekrskov in z vzporednim zbiranjem operativnih informacij se pridobivajo podatki, ki omogocajo nadaljnjo preiskovanje kaznivega dejanja.

Prenovljeni Zakon o prijavi prebivalisca je zacel veljati 13.8.2016, uporabljati pa se bo zacel 13.8.2017, do takrat se v praksi uporablja stari Zakon o prijavi prebivalisca.

Ureja prijavno in odjavno obveznost glede:
- stalnega in zacasnega prebivalisca v RS;
- naslova za vrocanje v RS,
- stalnega in zacasnega naslova v tujini,
- registra stalnega prebivalstva,
- evidence zacasno nastanjenih,
- prijave in odjave gosta ter evidence gostov.

- Upravne enote
- Policija
- Obcinski inspektorji.

Policija opravlja naloge prekrskovnega organa za krsitve dolocb:
- (vpis v knjigo gostov, pravilnost podatkov, vsebina knjige gostov, odhod gosta, odgovornost za tocnost podatkov, vodenje podatkov o gostu, omogociti vpogled v knjigo gostov)
- (porocanje in posredovanje podatkov)
- (prijava in odjava tujca).

Za prijavo kaksnega prebivalisca v skladu z ZPPreb-1 gre?
Drzavljan RS in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje upravni enoti prijavi stalno prebivalisce v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. Gre za prijavo stalnega prebivalisca.

Kaj bo storil policist, ki pri svojem delu ugotovi tovrstni prekrsek?
Upravna enota. Policist bo zoper krsitelja UE podal pisni predlog za uvedbo postopka o prekrsku.

Ali se lahko tujec stalno prijavi na obmocju RS?
Ob prijavi stalnega prebivalisca je treba predloziti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, steje:
- izjava o njegovem lastnistvu oziroma solastnistvu,
- najemna ali podnajemna pogodba,
- soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca.

Drzavljan RS in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivalisce v Republiki Sloveniji in se stalno naseli v tujini, najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi stalni naslov v tujini.

Stanodajalec upravni enoti prijavi zacasno prebivalisce posameznika, ki pri njem zacasno prebiva vec kot sedem dni, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve.
Tujca prijavi stanodajalec le v primeru, ce ima veljavno dovoljenje za zacasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgorocno bivanje oziroma stalno prebivalisce v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini.

Drzavljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki zacasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivalisca, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival vec kot 90 dni, upravni enoti prijavi zacasno prebivalisce v osmih dneh od dneva zacasne naselitve.

Posameznik ima lahko eno zacasno prebivalisce v Republiki Sloveniji ali en zacasni naslov v tujini, razen, ce se posamezniku prijavi zacasno prebivalisce v postopku preverjanja resnicnosti prijave prebivalisca ali ce se nastani v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih.

Zacasno prebivalisce se prijavi za cas do dveh let oziroma za cas veljavnosti dovoljenja za zacasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgorocno bivanje, ce je ta krajsi od dveh let.

Kaksna je vloga policije v takem postopku?
Upravna enota po uradni dolznosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivalisca, ce posameznik ne izpolni obveznosti ali ce obstaja dvom, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu prijavljenega stalnega prebivalisca stalno ne prebiva. Ta postopek uvede tudi, ce ga predlaga obcina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivalisce, ali obcina, na obmocju katere posameznik prebiva.

ce upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivalisca posamezniku po dolocbah ZPPreb-1 stalnega prebivalisca ne more prijaviti, mu doloci zakonsko prebivalisce na naslov obcine, na obmocju katere stalno prebiva. Zakonsko prebivalisce je lahko tudi na naslovu centra za socialno delo (trgovina z ljudmi, varna hisa...) na obmocju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivalisce.

Posameznik ima lahko le en naslov za vrocanje. Posameznik ima lahko naslov za vrocanje na naslovu prijavljenega stalnega ali zacasnega prebivalisca v Republiki Sloveniji. ce ima posameznik stalno in zacasno prebivalisce, ob prijavi stalnega ali zacasnega prebivalisca doloci, kateri od teh dveh naslovov steje za naslov za vrocanje. ce naslova za vrocanje ne doloci, steje za naslov za vrocanje naslov stalnega prebivalisca. Naslov za vrocanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivalisca.

Gostitelj vodi knjigo gostov na obmocju Republike Slovenije v elektronski ali fizicni obliki. Gostitelj vpise vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev, v knjigo gostov najkasneje v 12 urah po prihodu, ne glede na trajanje nastanitve. Gostitelj mora policistom in obcinskim inspektorjem omogociti vpogled v knjigo gostov.
Preverjanje resnicnosti podatkov z vpogledom v identifikacijski dokument; odgovornost za tocnost podatkov v knjigi gostov; vodenje podatkov za koledarsko leto.

Gostitelj podatke posreduje prek spletne aplikacije AJPES najpozneje v 12 urah po prihodu gosta. ce datum in ura odhoda gosta nista znana ze ob njegovem prihodu ali se pozneje spremenita, gostitelj najpozneje v 12 urah po odhodu gosta posreduje podatek o datumu in uri odhoda.

Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgorocno bivanje in se nastani v Republiki Sloveniji, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, se ne glede na trajanje nastanitve prijavi pristojni policijski postaji najpozneje v roku treh dni po prehodu drzavne meje in v roku treh dni po spremembi nastanitve, odjavi pa pred odhodom.

Tujca s prijavljenim stalnim oziroma zacasnim prebivaliscem v Republiki Sloveniji, ki zacasno prebiva zunaj naslova stalnega oziroma zacasnega prebivalisca, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in namerava na tem naslovu prebivati vec kot tri in ne vec kot 90 dni, mora prijaviti oziroma odjaviti lastnik, solastnik oziroma najemnik objekta, v katerem tujec prebiva, pri pristojni policijski postaji v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.

Zaradi ugotavljanja, ali je potrebna izvedba ukrepa, ki je v pristojnosti policije.

V registru stalnega prebivalstva so vpisane vse osebe, ki so kdaj koli imeli stalno ali zacasno prebivalisce v RS. V centralnem registru pa so tiste osebe, ki imajo trenutno urejeno stalno ali zacasno prebivalisce v RS.

Tak primer je zagotovo vrocanje PLN osebi, ki ji je izdan naknadno. Najprej ga posljemo na naslov, ki ima navedenega kot naslov za vrocanje, nato pa na zacasni oziroma stalni naslov, ki je razlicen od naslova za vrocanje.

ZON doloca, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati voznje z motornimi vozili ali drug lasten pogon vozila. To so:
- motorna vozila, ki so namenjena voznji po cestah,
- motorne sani,
- stirikolesniki,
- motorna kolesa
- druga vozila.

Vozila na motorni pogon, ki niso registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila (ZPrCP), ker niso namenjena voznji po cestah (motorne sani, stirikolesniki, motorna kolesa in druga vozila), morajo biti z namenom omogocanja opravljanja ucinkovitega nadzora nad voznjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju vpisana v evidenco vozil na motorni pogon in oznacena na nacin , ki omogoca identifikacijo vozila na motorni pogon.

Ali je policija pristojna za nadzor?
- Inspektorji pristojni za varstvo narave
- Gozdarski inspektorji
- Lovski inspektorji
- Ribiski inspektorji
- Kmetijski inspektorji Policija je tudi pristojna za nadzor.

- Organiziranje voznje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (28b. clen, 1. odstavek). Globo je moc v hitrem postopku na podlagi 161b. clena z odlocbo o prekrsku izreci v razponu.
- Voznja, ustavljanje, parkiranje vozila na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozisca (28b. clen, 1. odstavek,
5. tocka).
- Uporaba vozila na motorni pogon, ki ni vpisano v evidenco in ni oznaceno (28b. clen, 1. odstavek, 7. tocka).

Kaksen je postopek o prekrsku?
Policija v skladu s 153a. clenom Zakona o ohranjanju narave zaseze vozniku vozilo na motorni pogon, s katerim je bil zaloten pri storitvi prekrska iz 5. tocke prvega odstavka 161. clena ZON, ce vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozisca (prvi odstavek 28b. clena), ce je:
- vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem obmocju, na katerem je voznja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega obmocja
- bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomocno kaznovan za prekrsek iz 5. tocke prvega odstavka
161. clena Zakona o ohranjanju narave.
-
Zoper krsitelja je treba podati obdolzilni predlog in v njem predlagati izrek stranske sankcije odvzem motornega vozila. Zasezeno vozilo je treba oddati sodiscu, ki je pristojno za postopek o prekrsku. Ob zasegu registriranega vozila na motorni pogon se registrske tablice vozila na motorni pogon poslje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila na motorni pogon prebivalisce ali sedez. Upravna enota podatek o zasegu vozila na motorni pogon vnese v evidenco vozil na motorni pogon. Ob morebitni vrnitvi vozila lastniku UE ta vpis izbrise.

- Zakon o planinskih poteh
- Zakon o gozdovih
- Zakon o ohranjanju narave.

Kaksne so pristojnosti policije glede tega prekrska?
Kadar se izvaja po neutrjenih poteh oziroma utrjenih poteh pa temu nasprotuje lastnik ali upravljalec poti. Policija za ta prekrsek poda predlog za uvedbo postopka o prekrsku Inspektoratu RS za kmetijstvo in okolje.

Kaj je z vidika varstva pred pozarom v naravnem okolju prepovedano?
Pri kurjenju v naravnem okolju (velja tudi za kresove) je treba:
- urediti kurisce (obdati z negorljivim materialom, v obsegu 1 metra odstraniti vse gorljive snovi);
- nadzirati kurisce v casu kurjenja (polnoletna oseba);
- po koncanem kurjenju ogenj popolnoma pogasiti.

V naravnem okolju je prepovedano:
- pozigati (unicevati npr. kmetijske in druge nenevarne materiale izven kurisc);
- odmetavati gorece predmete ali snovi, ki lahko povzrocijo pozar;
- pri kurjenju ali kurjenju kresov uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi;
- kuriti v gozdu ali na zemljiscu poraslem z gozdnim drevjem (razen na urejenem kuriscu in zaradi zatiranja skodljivcev)
- uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih gozdovih, ki so posebno ogrozeni zaradi pozara.

Kaksno vlogo glede nadzora ima policija?
Inspektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo, nadzoruje izvajanje uredbe in vodi postopek o prekrsku.
Policija je stvarno pristojna za nadziranje izvajanja 9. in 4. clena uredbe in vodenje postopka o prekrsku le v casu, ko je razglasena velika ali zelo velika pozarna ogrozenost. V primeru zaznave ali ugotovitve krsitve za katero policija ni pristojna, je potrebno podati predlog za uvedbo postopka o prekrsku.

Poznamo veliko in zelo veliko pozarno ogrozenost.

Veliko in zelo veliko pozarno ogrozenost na posameznem obmocju Republike Slovenije razglasi Uprava RS za zascito in resevanje ali lokalna skupnost.
Lokalna skupnost lahko razglasi veliko ali zelo veliko pozarno ogrozenost le na svojem obmocju. O tem mora takoj obvestiti Upravo RS za zascito in resevanje.

- pozigati (unicevati npr. kmetijske in druge materiale izven kurisc);
- odmetavati gorece predmete ali snovi, ki lahko povzrocijo pozar;
- pri kurjenju ali kurjenju kresov uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi;
- kuriti v gozdu ali na zemljiscu poraslem z gozdnim drevjem (razen na urejenem kuriscu in zaradi zatiranja skodljivcev)
- uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih gozdovih, ki so posebno ogrozeni zaradi pozara.
- kurjenje (kakrsnokoli);
- kuriti kresove;
- izvajati ognjemete;
- izven pozidanih povrsin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzrocijo pozar;
- pozigati na obmocju ob infrastrukturnih objektih (ceste, zeleznice idr.) zaradi vzdrzevanja okolice in ciscenja gorljivih snovi;
- Izvajati aktivnosti, ki lahko povzrocijo pozar in so namenjene zatiranju prenamnozene populacije insektov in bolezni gozdnega drevja (v primeru velike pozarne ogrozenosti je tu dovoljena izjema).

Izvajanje nadzora in zaznavanje krsitev (kurjenje, poziganje, ognjemeti,...). Policija je v tem primeru stvarno pristojna za izvajanje postopka o prekrsku.

V primeru, ko je razglasena velika ali zelo velika pozarna ogrozenost, mora lokalna skupnost na svojem obmocju organizirati in koordinirati pozarno strazo.

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriscih in zaradi zatiranja prenamnozenih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrozajo gozdove. (33/I. clen)
Kurjenje ni dovoljeno tudi na zemljiscih, ki niso gozd (v drevoredih, parkih in na plantazah gozdnega drevja). (33/II. clen)

Prepovedano je pozigati travisca in ledine na obmocju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Seziganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzocnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom. (33/III. clen)
Prepovedana je uporaba odprtega ognja v gozdovih na Krasu in v gozdovih, ki so doloceni za pozarno ogrozene gozdove (34/III. clen).

Policija je stvarno pristojna za naslednje krsitve Zakona o gozdovih, ki se nanasajo na pozarno varnost:
- 33/I. clen
- 33/II. clen
- 33/III. clen
- 34/III. clen
V skladu s 81b. clenom Zakona o gozdovih se sme v hitrem postopku o prekrsku izreci globa tudi v znesku, ki je visji od najnizje predpisane globe (v razponu). V tem primeru globo izrecemo z odlocbo o prekrsku.

Katero listino mora posedovati njihov prevoznik? Kdo listino izda?
Gozdno lesni asortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, s skorjo ali brez nje, in obsegajo:
- les v okrogli obliki,
- razcepljen les ali v drugi obliki (veje, korenine, panji),
- lesni sekanci iz lesa pridobljenega neposredno v gozdu (lesna biomasa).

V primeru prevoza gozdno lesnih sortimentov mora zaradi sledljivosti prometa z njimi prevoznik posedovati KNJIGOVODSKO LISTINO po njihovem nalaganju na vozilo in med njihovim prevozom. Knjigovodsko listino izda posiljatelj gozdih lesnih sortimentov.

- podatke o lastniku dreves (ki mu je bila izdana upravna odlocba na podlagi katere je izvrsil posek dreves);
- podatke o posiljatelju gozdnih lesnih sortimentov;
- podatke o prejemniku gozdnih lesnih sortimentov;
- podatke o prevozniku;
- vrsta in registrska st. vozila;
- kraj in datum nakladanja in razkladanja;
- vrsta in kolicina gozdnih lesnih sortimentov in zaporedna stevilka knjigovodske listine.

- ce na knjigovodski listini niso vpisani podatki o lastniku, ki mu je bila izdana odlocba za posek, posiljatelju, prevozniku in prejemniku, ali ce ti podatki niso pravilni ali popolni;
- na knjigovodski listini ni vpisana vrsta ali kolicina gozdnih lesnih sortimentov, ali pa se na njej vpisana vrsta ali kolicina ne ujema z dejanskim stanjem na vozilo nalozenih gozdnih lesnih sortimentov.

ce gre za prevoz gozdno lesnih sortimentov v lasti fizicnih oseb, ki so nalozeni na vozilo ali se prevazajo po cesti, ce njihova skupna kolicina ne presega 10m3. V tem primeru mora prevoznik imeti pri sebi dovoljenje za posek. ce pa gre gozdno lesne sortimente premera do najvec 10cm, pa ni potrebna ne knjigovodska listina in tudi ne dovoljenje za posek, ce njihova skupna kolicina ne presega 10m3.

Knjigovodska listina tudi ni potrebna, ce gre za prevoz gozdno lesnih sortimentov, ki so predmet prodaje ali darila med dvema fizicnima osebama. Prevoz mora v tem primeru spremljati izjava ali druga listina v kateri je navedena vrsta in kolicina gozdnih lesnih sortimentov, kraj in datum, posiljatelj, prevoznik in prejemnik, izjavo oz. listino morata podpisati posiljatelj in prejemnik.

Kaksna je pristojnost policije?
Nadzor prevoza gozdnih lesnih sortimentov izvajajo gozdarski inspektorji in financna uprava. V skladu s 3. odstavkom 75. clena Zakona o gozdovih sme prevoz gozdno lesnih sortimentov nadzirati tudi policija.

Kaj stori policist, ki pri svojem delu ugotovi to krsitev?
ce ne izkaze lastnistva gozdnih sortimentov. V primeru tega prekrska se lahko izrece stranska sankcija odvzem gozdnih lesnih sortimentov na podlagi prvega odstavka 81c. clena ZG. V drugem odstavku 81c. clena je nadzornim organom dano pooblastilo za zaseg.




1) Uciteljica prijavi pretep med dvema dijakoma zaradi punce. Eden je mladoleten drugi ne?
Gre za krsitev ZJRM-1 in sicer 3. Tocka 6. clena (nasilno in drzno vedenje -kdor se pretepa). Z polnoletnim krsiteljem opravimo razgovor, obvescamo starse mladoletnika, CSD. Zbiramo obvestila (ucitelj, ravnatelj,..)) oziroma od oseb, ki bi lahko karkoli vedele o dejanju. Za mladoletnika damo obdolzilni predlog. Za polnoletnega krsitelja pa placilni nalog po 57/2 za krsitev 6/3 ZJRM-1 z izpolnjeno izjavo krsitelja. ( Zapisnik o izjavi price- uciteljica)

V RS ni dovoljeno posedovati zdravil, ki jih je moc pridobiti na recept. Oseba mora pokazati zdravnisko potrdilo ali racun iz lekarne. ce tega nima bo policist opravil zaseg apaurina na podlagi 28. clena ZPPPD in 123. cl. ZP-1. Opravi identifikacijo osebe in preverjanje po evidencah (ZNPPol). Izda potrdilo o zasegu predmeta. Zavarujemo zasezeno snov. Posljemo na krim. tehniko (dopis za izvedbo preliminarnega testa zasezene nedovoljene snovi). Krsitelja seznanimo, da bo v primeru pozitivnega rezultata uveden hitri postopek s pisno odlocbo o prekrsku in da bo prejel obvestilo naj se izjavi o dejstvih in okoliscinah storjenega prekrska (5 dni casa). Pisni izdelki: potrdilo o zasegu, obvestilo krsitelju, da se izjasni o dejstvih in okoliscinah storjenega prekrska, zaprosilo za preliminarni test , spis o ugotovitvi prekrska (obrazec POL-5), odlocba o prekrsku. Pregled osebe po 52 clenu ZNPPol. Policist to evidentira v UZ.

Po ZORO-1, mora oseba imeti orozno listino s sabo. Opravimo ID postopek in preverimo po evidencah ali listino poseduje. Ker jo poseduje, se mu na podlagi 62. clena orozje zaseze. Napisemo potrdilo o zasegu. Napisemo placilni nalog 57/1 za krsitev po ZORO-1. Zasezeno orozje se mu kasneje proti potrdilu vrne.

Krsitev Zakona o gozdovih. Kontroliras knjigovodsko listino, ki jo izda posiljatelj gozdnih lesnih asortimentov. Ker je oseba nima, izlocis vozilo iz prometa in mu das 2 uri casa, da si listino pridobi. ce ne predlozi listine se steje, da ni izkazal lastnistva lesa, ki ga prevaza. Ker nismo stvarno pristojni, damo predlog drugemu prekrskovnemu organu (gozdarskemu inspektorju ali FURS). Drugi odstavek 81.c clena daje pooblastilo nadzornemu organu za zaseg. Zaseg opravi druzba Slovenski drzavni gozdovi, d.o.o.

Gre za krsitev ZJRM-1. Kjer smo stvarno pristojni, ampak ker je oseba mladoletna bomo podali obdolzilni predlog, vendar le v primeru, ce je otrok ze dopolnil 14 let. Ker otroci, do 14 leta niso kazensko odgovorni in se jih na sodiscu ne obravnava. Opravimo razgovore oziroma zbiramo obvestila od oseb, ki bi lahko karkoli vedele o dejanju. Obvestili bomo starse in CSD. Opravi se razgovor s starsi in otrokom. Nadalje ukrepa CSD.

Glede na to, da je lokal izkljucno namenjen opravljanju gostinske dejavnosti gre za krsitev obratovalnega casa po ZGos. Ker nismo stvarno pristojni glede obratovalnega casa damo predlog za uvedbo postopka o prekrsku pristojnemu trznemu inspektoratu. Zbrali bomo podatke o obratovalnem casu, podatke o odgovorni in pravni osebi ali podjetniku posamezniku, stevilu gostov v lokalu, ce so bila vrata odprta, ali se je predvajala glasba, izvajala strezba in kdo je stregel, izpisati podatke iz morebitnih racunov (kopirati), ali ima lokal svoj parkirni prostor in stevilo vozil, ki je bilo parkiranih. Zbrane podatke posredujemo pristojnemu prekrskovnemu organu (obrazec POL-5 ??).