Komplet

 Namenjena je za usklajevanje dela med različnimi silami na terenu,
 Pomaga pri usklajevanju odločitev štaba

 Namenjena je strateškemu odločanju,
 Sprejemanju smernic,
 Pravil,
 Normativno pravna ureditev,
 Gre za politične usmeritve odzivanja na krize

 Ugotavljanju ali gre za grožnje varnosti, ciljem, interesom
 Kaj se dogaja, zakaj poskušamo to razumeti, ko ugotovimo krizne kazalce in identificiramo za kakšno vrsto krize gre moramo to povedati
 Sledi naslednja faza

 Omogoča skupno učenje v obliki izmenjave informacij, perspektiv in izkušenj, kar oplemeniti učenje posamezne krizne organizacije
 Cilj te fraze je v izdelavi usklajenih po-kriznih poročil usklajenih in med-organizacijskega komuniciranja in sodelovanja

 Namenjene so preverjanju delovanja različnih vključenih organizacij in njihovega sodelovanja ter komuniciranja v krizi.

 Ocenjevanju učinkovitosti in neučinkovitosti,
 Delovanje sistemov KM pred, med in po krizi
 Učenje o krizni preventivi
 Reagiranju in delovanju sistema KM
 Izmenjava informacij in izkušenj
 Po-krizna analiza je namenjena odpravi slabosti oz. napak, ki so se izkazale med krizo

 Proaktivna vključitev
 Pomoč oblikovalcem politik pri sprejemanju strateških odločitev
 Zmanjšanje tveganja pri odločanju

 DRŽI.
 V primeru ne-reagiranja, bi bile posledice lahko veliko večje

 NE DRŽI.
 Enodimenzionalne krize imajo nizko kompleksnost

 DRŽI, KER POMAGAJO LJUDEM.
 Je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu ter je za prizadete in ogrožene ljudi in živali brezplačna.

 Čas stopnjevanja: Nenadneazvlečene oz. kumulativne krize
 Obseg krize (vertikalna delitev krize): KOGA PRIZADANE Posameznik, skupina ljudi, družina, organizacija, narava, regija, država, družba
 Širino krize (horizontalna delitev kriz (tradicionalne in netradicionalne)): KAJ PRIZADANE? Npr.: Čas hladne vojne-nacionalna varnost

 Prostovoljne (gasilci, taborniki, skavti, reševalna podvodna, radio amaterji..)
 Poklicne (gasilci, NMP: reševalci, zdravstvene službe, meteorologija, hidrologija, agencija za okolje…)
 Dolžnostne (CZ: enota za PP, enota za veterinarsko pomoč, enota za logistiko)
 Kombinacija

 DRŽI.
 Informacij mora biti ravno prav, ne sme jih biti preveč niti premalo.

 Bistvo tega mehanizma je, da se ugotovi pomanjkljivosti in prednosti pred krizo, med krizo in po krizi,
 Pomanjkljivosti kritične infrastrukture in da se odpravijo napake.

 Ta raven omogoča skupno učenje organizacij v obliki izmenjave informacij, perspektiv
 Izkušenj ena od druge

 Usklajevalni organ, ki se ustanovi z namenom, da se vertikalno uskladi izvajanje kriznih aktivnosti, izvajalskih organizacij na terenu in njihovih strateških vrhov, ki sprejemajo odločitve
 Primer: Štab CZ- sestavljajo poveljnik in vodje P,V,NMP…)
 Krizne odločitve sprejete v majhnih skupinah, ki jih večinoma sestavljajo vodje aktiviranih organizacij.
 Ki tudi sicer odločajo na različnih ravneh v ne-kriznih obdobjih.
 Horizontalna in vertikalna koordinacija.

(3)
 Sistem kriznega managementa v širšem pomenu.
 Raven celotne družbe, sestavljena iz množice partnerskih organizacij, ki neposredno ali posredno prispevajo k nacionalnemu kriznemu menedžmentu

 Je organizirana dejavnost, ki je usmerjena v reševanje in obvladovanje krize
 Naloga kriznega upravljanja je preprečevanje izgube nadzora, kjer in kadar je to možno, omejevanje škode in obnavljanje nadzora, kadar je izgubljen
 Značilnost kriznega managementa je hitro proaktivno sprejemanje odločitev in ukrepanje
 Se ustanovi, ko KK presežejo mejo nadzora z namenom upravljanja KK, da se čim prej vzpostavi nadzor nad dogodki
 KM je odgovoren za razglasitev začetka in konca krize
 Cilj vzpostaviti razmere, ki niso več krizne s stališča prizadetih, odpraviti vir/vzrok nastale situacijeogrožanja varnosti

Policy teorija loči med tremi vrstami odločanja kot so:
1. Odločanje v situaciji gotovosti, kjer bo specifični ukrep privedel do predvidljivih rezultatov,
2. Odločanje pod tveganjem, kjer se za ukrep določi množico potencialnih rezultatov, za katere se lahko določi verjetnost in
3. Odločanje v situaciji izredno visoke negotovosti, kjer se lahko predvidi razpon potencialnih rezultatov, njihovih verjetnosti pa ni mogoče določiti.

Krizno odločanje sodi predvsem v tretjo vrsto odločanja, za katero je značilno tudi:
 Veliko pomanjkanje časa, - poplava
 Pomanjkanje informacij
 Potreba po takojšnjem ne-rutinskem odločanju ter ukrepanju, kar povzroča stres za tiste, ki sprejemajo odločitve.

 Eskalacija pomeni stopnjevanje krize –rast intenzivnosti krize proti konfrontaciji in vrhu krize,
 De-eskalacija pa pomeni zmanjševanje oz. upadanje krize proti novi stabilnosti.
 Primer: poplave (gladina vode narašča, začne poplavljati, čez čas pa začne upadati)

 Integrirano agencijsko načrtovanje
 Pomeni, da se posamezne organizacije lotijo in združijo v ureditev teh načrtov (kako se lotit določenega problema gre samo za seštevek kako to rešiti-odziv na krize treba upoštevati interakcije, jasno določiti kdo kaj dela)

 Da imamo glede na informacije, na voljo dovolj varnih oz. sigurnih možnosti in se za eno od teh odločimo.

 Da smo na podlagi zbranih informacij in možnih odločitev prepričani v odločitev, ki jo izberemo.

 Da je pred odločevalci cela paleta možnih rešitev in potencialnih rezultatov
 Njihovih verjetnostispešnosti pa ni mogoče določiti

 Pojav, ki nastane pri odzivanju na krizo oz. krizno točko, kjer vsi aktivirani subjekti začnejo delati vse oz. več organizacij izvaja eno dejavnost


 Oz. krzifikacija politike uporaba krize za politično obračunavanje

 Državni vrh – politiki, visoki politični uradniki
 Naredijo strateške dokumente, ki nas ogrožajo- oceno ogroženosti skrbi za osnove (vključitev slovenske vojske, civilne zaščite…-sistem reševanja, ko je to potrebno.

 Kompleksnost povezav med posameznimi grožnjami varnosti se v veliki meri uresničuje ne glede na državne meje
 Lokalni izbruh ogrožanja varnosti v eni državi ima lahko globalne posledice v drugih dimenzijah
 Transnacionalna ogrožanja so Npr.: kriminal, terorizem, migracije, širjenje nalezljivih bolezni -Covid kriza, droge, negativni okolijski pojavi, vojna v Ukrajini.

 Trans-nacionalnost sodobne krize označuje upadajočo prostorsko omejenost (upadanje meja)
 Širijo se neodvisno od umetnih meja.
 Kibernetske grožnje – naš računalnik lahko napade nekdo iz S. Amerike oz. katerekoli države- napadalec ugotovi našo ranljivost od kjer koli

 Naravne nesreče,
 Teroristični napadi,
 Pomanjkanje kadra,
 Neprimerno izpeljani in neizpeljani projekti,
 Pomanjkanje surovin (prekinitev dobave)
 Zgrešena politika oskrbe z vodo
 Prekomerna obremenitev infrastrukture
 Soodvisnost od drugih sektorjev

 ”Metuljev učinek”.
 Gre za učinek, ko nežen zamah metuljevih kril na enem koncu sveta lahko povzroči orkan na drugem, oziroma ko eno samo dejanje lahko nepredvidljivo vpliva na prihodnost vseh nas.

 Pomeni, da krize niso enake ampak so si podobne, malenkost lahko vpliva na drugačno končno stanje
 Primer: Nekdo kuri odpadne veje ob gozdu in mu ogenj uide na posušeno travo zraven ognjišča vendar s teptanjem ogenj pogasi
 Primer II: Med gorenjem začne pihati močen veter, ki ogenj raznese v gozd.

 Vedno gre za odločitve tudi 0 je odločitev
 Ničelna odločitev, kjer ne pride do ukrepanja je reakcija (nekdo beži, policist ne bo tekel za njim, ga pustimo) tudi to je odločitev
 Da se odločevalci za nek dogodek ne odločijo o ukrepu, da se za nič ne odločijo – tudi to je odločitev- NEUKREPANJE

 Opustitev družbenih dejavnosti
 Sprostitev resursov
 Pripravljenost skupnosti
 Uveljavljanje kriznih pooblasti

 Ocenjuje
 Načrtuje
 Tudi beleži dogodke in aktivnosti

 Zbiranje informacij
 Integriranje zbranih informacij
 Oceno, ter vrsto ogroženosti
 Oceno krize

 Izvaja se odločitve
 Reagira na dogodke

 Naloga kriznega upravljanja je preprečevanje izgube nadzora kjer in kadar je to možno
 Omejevanje škode
 Obnavljanje nadzora, kadar je izgubljen

1. Priznanje s strani oblasti, da gre za krizo in da so potrebni posebni- krizni ukrepi
2. Nevarnost prisilnega oz. nasilnega podaljšanja izrednih razmer
3. Omejevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin

 Kaj s to razglasitvijo dejansko pridobimo, saj ima razglasitev kriznega stanja prednosti in slabosti
 Izredno oziroma krizno stanje je smiselno razglasiti v situaciji ogrožanja varnosti, če s tem olajšamo izvajanje kriznega menedžmenta.

PODSISTEMI:
 Elektrika
 Zemeljski plin
 Nafta
 Informacijski in komunikacijski sistem
 Internet
ENERGETSKA KRIZA:
Ukrajina naj bi kradla plin Rusiji  Rusija zaprla dovod EU, tudi SLO grozilo pomanjkanje.

 Ceste
 Avtoceste
 Železniški promet (tiri)
 Letalski promet
 Ladijski promet (morje - reke)

 Izredno stanje v RS na predlog vlade razglasi DZ
 Kadar se državni zbor ne more sestati odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike
 Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane

Po vsaki krizi opravljena CELOVITA ANALIZA :
 Opredelitev vzrokov za nastanek kompleksne krize oziroma vzrokov, ki so povzročili eskalacijo nesreče oziroma področne krize v kompleksno krizo;
 Institucije in glavni akterji vključeni v upravljanje kompleksne krize
 Glavne faze kriznega odziva, pri čemer se identificirajo morebitne napake v posamezni fazi
 Celovit pregled morebitnih napak oziroma sistemskih ovir za učinkovitejši in hitrejši odziv ter predlog za njihovo odpravo.
 Krajša analiza se pripravi tudi za javnost

 Sklep o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

 Krizno upravljanje in vodenje / krizni management

 Sicer gre v obeh primerih za odločanje oblastnih organov.
 Krizni menedžment pa se razlikuje po velikem pomanjkanju časa, ki so mu odločevalci izpostavljeni, ogrožanju varnosti in vrednot ter veliki negotovosti.
 Oblikovanje politik je intelektualna dejavnost vedenja, kaj je v dani situaciji najboljša možnost.
 Politična naloga, ker zahteva konsenz več interesnih skupin in menedžerska naloga, saj je sprejete odločitve treba uresničiti.

 Poznamo nenadne ali nepričakovane krize, ki nastane zaradi enkratnega dogodka, katerega je težko predvideti in na katerega ni možno vplivati (potres).
 Poznamo razvlečeno ali kumulativno krizo, ki nastane postopno, se pojavi predvidljivo in preračunljivo ter je rezultat nepravočasnega zaznavanja in ukrepanja (suša).

 Pri več-agencijskimi vajami preverjamo sodelovanje, usklajevanje med organizacijami ter najbolj pomembno komuniciranje, sposobnost komuniciranja med institucijami.
 Pri institucionalnih organizacijskih vajah preverjamo samo delovanje institucij, reagiranje in usklajenost znotraj organizacije.

 Prispeva k učinkovitosti kriznega menedžmenta v celoti.
 Njegova vloga, da je usmerjen v reševanje ali obvladovanje kakršnekoli krize

 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR)

 EU ECHO (European Civil Protection and Humanitarian Aid Operations) ali Mehanizem EU na področju Civilne zaščite.

 Analiza trenutne situacije (kaj se dogaja v danem trenutku, razsežnost krize)
 Projekcije stanja (stanje po državi)
 Informacij ne sme biti preveč in ne premalo.

1. INDIVIDUALNI,
2. SKUPINSKI,
3. ORGANIZACIJSKI,
4. LOKALNI,
5. REGIJSKI,
6. NACIONALNI,
7. MEDNARODNI.
Določimo na podlagi:
 obsega škode oziroma krize,
 Subjektivnega občutka prizadetosti,
 Vključenosti kriznih akterjev

 Prometne sisteme (cesti, zračni, pomorski in železniški promet)
 Energetika (elektrika, naravni plin, nafta…)
 Informacijski komunikacijski sistemi (fiksne in mobilne telekomunikacijske mreže, radijske komunikacije in navigacija, kabelske in najete vode, poštne storitve, internet….)
 Sisteme za preskrbo z vodo (omrežja za oskrbo s pitno vodo)
 Sisteme za preskrbo s hrano (preskrba s hrano in prehranjevalna varnost – food safety)
 Finančni sistemi (storitve finančnih transferov (državno) in finančne storitve ter finančna infrastruktura)
 Zdravstveni sistemi (zdravstveni domovi, urgence, bolnice)
 Kemična in jedrska industrija (skladiščenje, transport, proizvodnja….)

 Centralizirano (en odločevalni koordinacijski organ)
 Decentralizirano (več avtonomnih odločevalnih organov)-mrežni
 Hibridno / kombinirano (en krovni odločevalni organ z večimi podrejenimi avtonomnimi organi, ki odločajo v svoji stroki)

 Svet za nacionalno varnost Republike Slovenije - SNAV

 Resno stanje, ki zahteva ukrepanje
 Stanje, ko so okrnjene temeljne vrednote
 Izzivtveganja grožnjapovzročijo krizo
 Do krize pride, ko referenčni subjekt (posameznik, država) ugotovi, da se z nekim pojavom ne more soočiti na OBIČAJEN NAČIN
 Grožnja na katero nismo pripravljeni je nekaj novega in ne vemo kako reševati.

 Odvisno od razsežnosti krize in kadar je vključenih več akterjev
 V primeru KOMPLEKSNE KRIZE (takrat je pomembna vzajemna
koordinacija kriznih akterjev, krizna med-organizacijska mreža, ter da se
zmanjša podvojevan je)

 Na ravni DRŽAVE – VLADA
 Na ravni REGIJ – VLADA
 Na ravni OBČIN – ŽUPAN
 Na ravni v ORGANIZACIJAH – ORGAN UPRAVLJANJA (direktor).
 Vlada RS, na predlog ministra pristojnega za obrambo za mandat 4 let

 Državni načrt pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje
 Regijski načrt pripravijo izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje
 Občinske načrte zaščite in reševanje organizacij pripravijo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije

 Operativni štab in izvajalci na terenu
 To je prva linija akterjev, ki se s krizo spopada neposredno

Poveljniki Civilne zaščite, štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

 Državni vrh , politika

 Ocena ogroženosti se pripravi za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče
 Pripravijo jo nosilci načrtovanja: pristojni državni in občinski organi ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, glede na stopnjo ogroženosti
 Ocene ogroženosti morajo biti med seboj usklajene

 Vlada RS in
 Občine – župan

 Krizne razmere kot sta izredno stanje in vojna, razglasi državni zbor na predlog vlade.
 V primeru, da se ne morejo sestati pa razmere razglasi predsednik RS, ki mora odločitev dati v potrditev državnemu odboru takoj, ko se ta sestane.

 Prostovoljni in poklicni gasilci

 DRŽI.
 Sprejmejo jih odločevalci v štabu ali v politiki

 NARAVNE GROŽNJE (nastale npr. zaradi poplav, potresov, plazov ter drugih naravnih nesreč, ki prizadenejo infrastrukturo),
 NAMERNE GROŽNJE (kriminal, terorizem, informacijski napadi, sabotaže, zlonamerno delovanje in drugi napadi, vojna,…)
 NENAMERNE GROŽNJE: napake pri uporabi tehnologije, sistemske napake, industrijske nesreče iz malomarnosti, itd.

 DRŽI.
 Presega geografske, administrativne ali operativne zmožnosti in pristojnosti,
 Presega načine organiziranja in dela organizacij
 Potrebno je učinkovito krizno upravljanje, jasno določiti in razumeti področje pristojnosti, ker »meje padajo«, vsi delajo skoraj vse...,
 Izkaže se potreba po suverenosti pri opravljanju nalog (skupnostni stres)

 Objektivna razglasitev je če/ko kriza vsebuje neke sprejete kriterije (poškodovana kritična infrastruktura, smrtne žrtve ipd..)
 Subjektivna razglasitev pa je takrat, ko se posamezniku zdi intenzivnost velika ali so ogrožene neke vrednote (npr. neodvisnost države). Primer: Covid-19 različno št. Okuženosti, pa bojaznost pred virusom.
 Če namreč posamezniki opredelijo situacijo kot krizo, potem gre za krizo. Kriza postane kriza, ko jo mediji, parlament ali kredibilna in močna interesna skupina razglasi za krizo.

 DRŽI.
 Ker so temeljne zmogljivosti, ki zagotavljajo prometne, finančne, komunikacijske, preskrbe, elektroenergetske in podobne transakcije, ki so nujne za delovanje sodobne družbe.

 NE DRŽI.
 Kriza je realno in kompleksno stanje, ki zahteva odločitev v običajno zelo kratkem času
 Potrebno je hitro odreagiranje, da zmanjšamo posledice

 DRŽI.
 Tako je krizo opredelil Hermann

 Povzročanju žrtev,
 Materialni škodi,
 Splošno poslabšanje varnostnih razmer
 Upad legitimnosti odgovornih

 DRŽI
 Neznana kriza- velika stopnja improvizacije
 Poznana kriza-pripravljeni načrti

 V primeru da imamo poznano krizo, npr. potres, poplava itd. se lahko ravnamo po pripravljenih načrtih,
 V primeru neke neznane krize je pa prisotno veliko improvizacije.

 Obrambno-vojaška dejavnost
 Zaščitno-reševalna dejavnost
 Diplomatska dejavnost
 Obveščevalna dejavnost
 Policijsko-kriminalistična dejavnost
 Protiteroristična dejavnost
 Varnostna dejavnost
 Gospodarska dejavnost
 Okoljevarstvena dejavnost
 Epidemiološka dejavnost
 Zdravstvena dejavnost

 DRŽI
 Kriza nastane kadar z običajnimi sredstvi ne zmoremo obvladovati situacije

Občine

 Na strateški ravni (državni vrh – politiki in visoki uradniki).

 Obvezno po krizi in na vsakih 5 let

 Kritičnost infrastrukture določamo na podlagi temeljnih zmogljivosti, tehničnih sistemov in organizacij, ki zagotavljajo zmogljivost
 Infrastrukture so kritične zato, ker so nujne za delovanje sodobnih družb

 Na podlagi Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI),
 Ker so nujne za delovanje sodobnih družb,
 Obsega tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.

 Na podlagi statističnih in evidenčnih podatkov,
 Župan določi, katere ocene ogroženosti za primere naravnih in drugih nesreč je v občini treba izdelati.

 Teroristično ogrožanje – vzpodbudi upad turizma na nekem območju, COVID zdravstvena kriza, ki posledično povzroči gospodarsko ali Ekonomsko krizo - povzroči revščino,…
 Vojaški spopadi visoke intenzivnosti, kar pomeni stopnjevanje vojaškega ogrožanja varnosti, vplivajo neposredno ali posredno na stopnjevanje kriminala, terorizma...

 Oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče,
 Strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč,
 Ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.

GASILSTVO-prostovoljno.

 PROSTOVOLJNE (Enote, službe in drugi operativni sestavi društev in organizacij)
 POKLICNE (Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije)
 DOLŽNOSTNE (Enote in službe Civilne zaščite)
 Policija
 Slovenska vojska v skladu z zakonom

1. Mehanizmi za sprotno in vnaprejšnje ocenjevanje ogrožanja varnosti
in interesov oziroma kriznih dejavnikov (identifikacija grožnje oz. krize in opredelitev njune vrste)
2. Mehanizmi za krizno opozarjanje ključnih oseb v državi
3. Mehanizmi za krizno odločanje (identifikacija možnih kriznih rešitev, izbira ene izmed možnih rešitev (tudi »odločitev O«, ki pomeni, da ni ukrepanja, pomeni izbiro)
4. Mehanizmi za krizno načrtovanje (načrtovanje izvedbe izbrane krizne rešitve in ocena tveganja oziroma posledic potencialno sprejetih in izvedenih kriznih odločitev)
5. Mehanizmi za izvajanje kriznih operacij
6. Mehanizmi za po-krizno analiziranje in vrednotenje.

 Urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini
 Spremljanje nevarnosti
 Obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih
 Zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe za zaščito reševanje in pomoč načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov
 Izdelava ocen ogroženosti ter načrtov ZRP
 Organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite
 Organiziranje, vodenje in izvajanje ZRP
 Določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb CZ, ter drugih sil ZRP
 Zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev

 So bolj transnacionalne narave
 Več dimenzionalne
 Večja kompleksnost
 Velike posledice, veliko prizadete populacije,
 Visoki gospodarski stroški,
 Precedenčni, klasični in kombinirani problemi,
 Dinamika »snežne kepe« (snowball dynamics)
 Zaradi množice resonančnih problemov, zastarele in neuporabne procedure varnostnih sistemov,
 Ekstremna negotovost,
 Dolgo trajanje s spreminjanjem ogrožanja,
 Konvergenca organizacij na mestu udara,
 Komunikacijski problemi med odgovornimi organizacijami, z javnostjo, mediji, žrtvami,
 Precejšnja tveganja

 Odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč

1. Zaščiti pred nevarnostmi
2. Pripravljenosti na nesreče
3. Preprečevanje nesreč
4. Reševanju in pomoči ob nesrečah
5.Sanacija posledic nesreč

 Uspešni primer kriznega managementa - Kubanska kriza 1962 kriza se je začela z ameriškim odkritjem sovjetskih jedrskih raket na Kubi, končala pa z njihovim umikom; šteli so jo za dokaz, da je stopnjevanje kriznih dogodkov mogoče nadzirati in da se je v krizi mogoče racionalno odločati ter učinkovito civilno nadzirati vojaške operacije.

 Neuspešni primer kriznega managementa - Kriza iz leta 1914 začela se je z manjšo lokalno krizo atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda; le ta se je hitro stopnjevala v II. svetovno vojno. – Države pošiljale ultimate, izvajale mobilizacije oboroženih sil- ŽELJA DRŽAV-odvračati pozornost;

 V primeru vojne, lahko pride do gospodarske krize, sociale, okolijske, kriminalitete, katere je zaradi ne linearnosti potrebno istočasno reševati, kar poveča kompleksnost.
 Zajema kombinacijo naravnih (potresi) in antropogenih (rušenje hiš, požari ipd.) nenadnih pojavov. Potresi npr. povzročajo požare, poplavam lahko sledita lakota in širjenje nalezljivih bolezni ipd.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
 Sestavljena nesreča ali kompleksna kriza je pojem, ki se uporablja za opisovanje dogodkov, ki so sestavljeni iz več različnih elementov in imajo posledično večplastne učinke.
 Primer kompleksne krize je lahko poplava, ki jo povzročijo močni deževni nalivi in ki ima lahko številne posledice, kot so uničenje infrastrukture, izguba premoženja in življenj ter onesnaženje okolja.
 Primer kompleksne krize je lahko teroristični napad, ki ima lahko številne posledice, kot so smrti in poškodbe ljudi, uničenje infrastrukture in javnih objektov ter posledično tudi gospodarske posledice .
 V obeh primerih gre za dogodke, ki so sestavljeni iz več različnih elementov in imajo številne posledice. Sestavljena nesreča ali kompleksna kriza je zato lahko težavna za obvladovanje, saj zahteva usklajeno delovanje različnih služb in organizacij.

 DRŽI
 Občine so na podlagi Zakona o lokalni samoupravi med drugim zadolžene tudi za opravljanje nalog na področju požarne varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomoči in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč.

 Centralizirano: o tem odloča mrežna koordinacijska entiteta (sistem, vodja, osebje, center),
 Decentralizirano: organizacije so (ministrstva, sektorji) avtonomne pri odločanju glede svojega sodelovanja v mreži
 Hibridni način odločanja predstavlja vmesno kategorijo, kjer organizacijski člani predstavljajo usklajevalno entiteto, ki sprejema odločitve
 S stališča fleksibilnosti kriznega odzivanja morda najprimernejši hibridni način odločanja, ker glede na potrebe kriznega menedžmenta lahko privzema pozitivne lastnosti centraliziranega ali decentraliziranega odločanja.

 DRŽI.
 Pred sprejemanjem odločitve je pomembno, da se odločevalci čim bolj seznanijo z možnostmi in posledicami, ki jih te možnosti prinašajo
 Sodelovanje z drugimi institucijami lahko pomaga pri pridobivanju različnih perspektiv in idej ter izboljšanju kakovosti odločitve.

 Poveljnik Civilne zaščite RS in njegov namestnik
 Regijski in občinski poveljniki Civilne zaščite
 Poverjeniki za Civilno zaščito
 Poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč

 DRŽI,
 Saj župan in občinski svet odloča že pri odločitvah, ko ni krize.

 Nosilec na ravni države je Uprava RS za zaščito in reševanje,
 Na ravni regije, je nosilec izpostave RS za zaščito in reševanje,
 Na ravni občin/lokalnih skupnosti pa občinska uprava oz. občinski štab Civilne zaščite,
 Na ravni organizacij/društva pa direktor oz. odgovorna oseba.

 Kompleksne narave sodobnega varnostnega okolja silijo civilne in vojaške organizacije k povečanju medsebojnega sodelovanja, vendar znotraj okvirov vojaške podrejenosti civilnim oblastem.
 Sodelovanje vojske pri naravnih nesrečah.
 To pomeni, da več različnih služb ZRP opravlja iste naloge
 Ni več zarisanih mej
 Primer: policija, vojska, gorska reševalna služba – v primeru nenadne večje krize, bi vsi lahko opravljali naloge prve pomoči oz. zdravstvene oskrbe.

 Suspenz pomeni, da se dejavnosti v celoti omeji in prepove.
 V covid krizi je to bilo: odpoved športnih, kulturnih dogodkov/prireditev, prenehanja obratovanja gledališč/kino dvoran, zaprtje fitnesov in športnih objektov, prepoved prehajanja občin, zaprtje ne-nujnih trgovin, policijska ura, zaprtje turizmaostinstva, zaprtje šol…

 Zdravstvena dimenzija — povečana obremenitev zdrav. sistema, težje dostopno zdravstvo, smrtne žrtve
 Gospodarska dimenzija — povečanje nezaposlenosti, inflacija, revščina

 Ad hoc odzivanje pomeni, da se dejavnosti odvijajo v stanju kaosa, ko imamo zelo malo informacijo krizi, po navadi so to prvi posredovalci na terenu (nepoznana kriza, improviziranje),
 V sistemsko uravnanem okvirju pa se odvija, ko imamo dovolj informacij o krizi in se dejavnosti odvijajo organizirano in po načrtu. (poznana kriza)

 Kompleksna grožnja varnosti družbe je v tem smislu grožnja s kompleksnimi vzroki (iz več dimenzij) in kompleksnimi posledicami (v drugih dimenzijah).
 Kompleksne krize se razvijejo kot posledica skrajnega stopnjevanja ogrožanja varnosti v eni dimenziji, kar prispeva k stopnjevanju groženj varnosti v drugih dimenzijah.
 Stopnjevanje se nanaša na primer na terorizem, ki ima v neki državi vpliv na turizem, kar pa negativno vpliva tudi na gospodarstvo te države.

 Več-funkcionalnost kriznih akterjev pomeni, da subjekti niso več namenjeni zgolj izpolnjevanju svojih klasičnih nalog
 Gasilci ne samo gasijo, ampak opravljajo tudi druge naloge.
 Primer: Povečana vloga oboroženih sil na neklasično vojaških področjih - »policizacija« oboroženih sil vs. militarizacija policije.

 Subjekti niso več namenjeni zgolj izpolnjevanju klasičnih nalog. zamegljevanju meje med profesijami, npr. delitev med vojaškim in civilnim zagotavljanjem nacionalne varnosti.
 Različni akterji opravljajo enake naloge

 Ocenjevanje učinkovitosti in neučinkovitosti delovanja sistemov kriznega menedžmenta pred, med in po krizi.

 Omogoča neposredno komuniciranje med nosilci kriznih dejavnosti kot tudi posredno komuniciranje s pomočjo informacijsko-komunikacijskega sistema.

 DRŽI.
 Saj se iz vsake krize lahko nekaj novega naučimo

 DRŽI.
 Akterji v strateškem in operativnem KM

 NE DRŽI.
 Gre za ugotavljanje tudi učinkovitosti

 DRŽI.

(3)
 Preverjanju delovanja različnih vključenih organizacij in njihovega sodelovanja ter komuniciranja v krizi
 Namen med-agencijskih vaj je usmerjen k temu, da bi ob kriznih dogodkih različne agencije čim bolj učinkovito delovale druga z drugo.
 Tu gre predvsem za spoznavanje načina delovanja, opreme, sistem zvez in taktike delovanja med različnimi agencijami, kar pripomore k boljšemu skupnemu odzivu v primeru kriznih razmer/nesreč.

 NE DRŽI, saj se nanaša na sestavljenost krize iz več bolj ali manj urgentnih problemov, ki jih je treba simultano sekvenčno rešiti v določenem časovnem obdobju.

 Pred odločitveno (zbiranje informacij),
 Formacijsko (ocenjevanje in načrtovanje) -izbira možnosti rešitve problema) in
 Uresničevalno fazo (aktivno krizno področje)

 Te faze so značilne tudi za krizno odločanje.
 Pri tem gre za identifikacijo možnih kriznih rešitev in izbiro ene izmed njih.

 Če lokalna raven nima zadostnih finančnih, tehnoloških in materialnih virov za reševanje danega problema.

 Glede na obseg škode oz. krize,
 Subjektivni občutek prizadetosti
 Ali pa vključenost kriznih akterjev.

 Priznanje s strani oblasti, da gre za krizo in da so potrebni posebni krizni ukrepi
 Nevarnost prisilnega oziroma nasilnega podaljšanja izrednih razmer
 Omejevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

 Pomeni, da se omeji povzročanje dodatne škode
 II. Svetovna vojna (ADIDAS oblačila prenehali šivati in so začeli šivati vojaško opremo)
 Covid-19 (zapiranje)

 Zaradi zemeljskega plazu iztirjenje vlaka v kraškem svetu, ki prevaža nevarne snovi, pride do izlitja nevarnih snovi, kontaminacija pitne vode, pride do okolijske nesreče.
 Dimenzija naravne nesreče ,ki povzroči tehnološko nesrečo ta povzroči ekološko dimenzijo ogrožanja varnosti ta ogrozi kritično infrastrukturo ( pitno vodo), kar lahko vodi do nezadovoljstva in konfliktov v družbi

 KRIZA VISOKE RESNOSTI-več kot en problem, večdimenzionalnost, ponavljajoč dogodek
 KRIZA NIZKE INTEZIVNOSTI-en problem, ena dimenzija, ne-ponavljajoč dogodek

Primer: razlitja nevarnih snovi na območju Rižane, kjer ni prislo do onesnazevanja pitne vode
Gre se za:
Visoka resnost: se meri v neposrednosti in velikosti ogrozanja
Nizka intenzivnost: se meri ko posledice že nastajajo npr škoda, žrtve
ker do onesznaženja pitne vode ni prislo

 DRŽI.

 Gre predvsem za sistematizacijo horizontalnega in vertikalnega povezovanja elementov.
 Tako da je sistem sposoben obvladovati manjše in večje oziroma kompleksnejše krize, saj premosti šibkost določenih akterjev s pomočjo drugih.

 DRŽI.
 Sistem povezuje celoten spekter različnih in hkrati med seboj povezanih dimenzij kriznih dejavnosti, s katerimi želita država in družba obvladati sproženo ogrožanje varnosti oziroma krizne razmere, zato delajo načrte za bolj verjetne krize in tudi za manj verjetne krize.

 DRŽI.

1. Hudo ogrožanje,
2. Negotovost,
3. Nujnost takojšnjega odločanja,
4. Povečanja verjetnosti nasilja,
5. Posledice, ki vplivajo na prihodnost,
6. Zmanjša nadzor,
7. Visoki gospodarski stroški,
8. Ogroža cilje,
9. Dinamika »snežene kepe«,
10. Povzroči napetosti.

obcinah

 DRŽI.
 Vedno gre za odločitve tudi ne ukrepanje je odločitev.

 Ker spodbuja med-organizacijsko oziroma med-agencijsko sodelovanje pred krizo, omogoča identifikacijo podvajanja dela, načrtov, vlaganj sredstev in ključne med-organizacijske težave razkrije že pred krizo.

 Če ni pričakovana kriza je v zvezi z njo značilna relativno nizka stopnja psihološke pripravljenosti ter organizacijskega načrtovanja in posledično visoka stopnja improviziranja pri kriznem odločanju in reagiranju

 Ne drži.
 Kompleksna kriza presega zmožnosti in pristojnosti posameznih organizacij. V kompleksni krizi se aktivira veliko število akterjev oziroma organizacij, s kompleksnostjo in intenzivnostjo krize pa se povečujeta število vključenih akterjev.

 Poveča se število vključenih organizacij
 ORGANIZACIJSKA KOMPLEKSNOST
• s kompleksnostjo in intenzivnostjo krize povečujeta število vključenih akterjev
• različne kategorije ogrožanja varnosti zahtevajo različne odzive
• nosilci so različne organizacije
• »kritične organizacije« vs. »defunkcionalizirane organizacije«
 NARAŠČAJOČA VEČFUNKCIONALNOST KRIZNIH AKTERJEV
• Subjekti niso več namenjeni zgolj izpolnjevanju klasičnih nalog
• Povečana vloga oboroženih sil na neklasično vojaških področjih - »policizacija« oboroženih sil vs. militarizacija policij
• Edmonds - relativizirana delitev dela med vojsko (zunanje grožnje) in policijo (notranje grožnje)
 NARAŠČAJOČA ZABRISANOST MEJ MED KRIZNIMI AKTERJI
• zamegljevanju meje med profesijami
• zamegljena tradicionalna delitev med vojaškim in civilnim zagotavljanjem nacionalne varnosti

 DRŽI.
 Ker v krizi odločajo isti ljudje, ki so na položajih v določenem sektorju in na določenem nivoju tudi pred krizo, ker poznajo načrte, organizacijo in delovanje organizacije

 Prva je operativna, lahko tudi operativni center, ki je v bližini komunikacij in je namenjena tekočem usklajevanju.
 Druga pa se oblikuje na politični ravni, kjer se občasno srečujejo vodje aktiviranih organizacij, se posvetujejo in razpravljajo o prioritetah, izmenjujejo informacije o ogrožanju in ukrepih itn.

 Časovna: se nanaša na sekvenčnost in sinhronost krize.
 Kriza namreč poteka v več fazah, mnogokrat pa se več kriz oz. elementov posamezne krize zgodi simultano.
 Hkrati z zdravstveno – epidemiološko krizo je potekala tudi gospodarska kriza.

 Informacijska: se nanaša na probleme nasprotujočih si informacij ter informacijskega pomankanja ali preplavljanja, kar še povečuje negotovosti in oteži ocenjevanja tveganj (riskassessment).
 Preveriti je potrebno vire informacij, kar je odvisno od odločevalca, pomagamo si lahko s statistiko.

 Institucionalna: pomeni vključenost posameznih akterjev.
 Bolj kot je kompleksna, več je akterjev.
 Velikega števila akterjev in administrativnih stopenj, kar se izraža v horizontalnem ali vertikalnem smislu.
 Lahko so iz različnih resorjev z horizontalno ali vertikalno povezanostjo.
 Horizontalna dimenzija vključuje številne agencije na isti vladni ravni, ki so vpletene v reševanje kriznega problema.
 Vertikalna dimenzija pa se nanaša na vključenost akterjev z različnih vladnih ravni.
 Večina kriz se začne na lokalni oz. geografsko omejeni lokaciji, vendar mnogokrat pride do njihovega širjenja (upscaling) na nacionalno in mednarodno raven.
 Primer: demonstracije 2010 v MB proti županu Kanglerju in radarjem, ki so prerastle v nacionalni problem.

 Nanaša se na krizne akterje, ki se vključijo v kompleksno krizo, lahko se vključijo na nivojih (npr. občina/ministrstvo) ali na istem nivoju (npr. strateški nivo – več ministrstev)

 Politična: se nanaša na dejstvo, da krize vsebujejo grožnjo eni ali več ključnim vrednotam, kar pripelje do vpletanja več političnih akterjev (vlade, pozicijskih strank, medijev, zasebnega sektorja,…), ki menijo, da so njihovi interesi zaradi krize prizadeti.

 Problemska: pomeni, da je kriza sestavljena iz več bolj ali manj pomembnih problemom, ki jih je potrebno urgentno rešiti ki jih je treba rešiti simultano in sekvenčno (npr. imamo ukleščenje osebe v vozilu pri prometni nesreči, najprej potrebujemo gasilce, da ga izrežejo šele potem mu lahko reševalci nudijo prvo pomoč in policisti obravnavajo prometno nesrečo)
 Lahko jih postavimo v nek vrstni red in jih rešimo v določenem časovnem obdobju.

 Politična
 Institucionalna,
 Časovna,
 Informacijska,
 Problemska.

 Ne drži.
 Obstaja.

 Drži.
 V sodobni družbi delajo načrte, da se usposabljajo interno in z več-agencijskimi vajami, da se pripravijo na vse mogoče situacije.

 Drži, ker so usposobljeni, so se usposobil na nekem položaju pred krizo

 Kriza pandemije Covid obsega gospodarsko, družbeno, zdravstveno krizo.
 Krizni kazalniki gospodarske so večja brezposelnost, zaprtje oz.propad malih podjetij, večja inflacija.
 Družbeni kazalniki so omejitev družbenih dejavnosti: druženje, nakupovanje, prireditve.
 Zdravstveni kazalniki: št. okuženih, št. psihičnih težav.

 Ljudi
 Živali
 Premoženja
 Kulturne dediščine
 Okolja

 Podnebne spremembe,
 Večje število ljudi na svetu,
 Povečana raba tehnologije (kibernetsko ogrožanje),
 Vedno več ogrožajočih pojavov, medsebojna povezanost ogrožajočih pojavov/multiplikatorski značaj,
 Trans-nacionalnost ogrožajočih pojavov.

 Vodenje izvajajo poveljniki Civilne zaščite,
 poverjeniki za Civilno zaščito in vodje enot,
 Služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.

 Ker je odraz uspešnosti medblokovske krizne preventive. Ni prišlo do jedrskega spopada.

 Zaradi človeškega poseganja v naravo - krčenje gozdov
 Razvoj industrije - onesnaževanje zraka, morja, rek, kar postopno pripelje do podnebnih sprememb in posledic kot so neurja, toča, poplave

 Thomasov teorem govori o tem, da krize obstajajo le v očeh njenih opazovalcev.

 LINEARNO: A povzroči B povzroči C
 NELINEARNO: A povzroči: BCD
 LINEARNO + NELINEARNO: A povzroči BC- C-povzroči D povzroči EF

 Več je dimenzij v krizni situaciji, več je kompleksnosti
 Predvsem se nanaša na linearno/ nelinearno povezanost med različnimi grožnjami varnosti

Kriza je kombinacija treh spremenljivk:
1. Intenzivnost
2. Kompleksnost
3. Poznanost

 Imajo nizko kompleksnost, ker jih rešuje zgolj ena dimenzija KM

 Vključenost velikega števila organizacijskih akterjev in administrativnih stopenj

 Verižnost: potres pogosto spremljajo številne verižne nesreče, katere škoda presega neposredno škodo zaradi potresa-verižne nesreče (požari, eksplozija)