KMP Vprasanja

KZ-1 = Kazenski zakonik
ZKP = Zakon o kazenskem postopku

Kazensko pravo (ius penale) je eno izmed najstarejsih vej prava. Spada pod javno pravo (ius publicum), saj kazniva dejanja vedno preganja in kaznuje drzava. Po drugi strani pa je s kazenskim pravom urejena in omejena represivna oblast drzave. Kaznovalna pravica drzave se uresnicuje prek sodne veje oblasti, ki svoje delo na podrocju kazenskega prava konca z izrekom kazenske sankcije. Izvrsevanje kazenskih sankcij pa je v pristojnosti izvrsilne veje oblasti.

Temeljna naloga kazenskega prava je varstvo sozitja ljudi v skupnosti ter varovanje pravnih vrednot in dobrin pred skodljivimi ravnanji na nacin, da ta ravnanja opredeljuje kot kazniva dejanja, za storilce pa predpisuje kazni oz. druge kazenske sankcije.

Najpomembnejsa je delitev na KAZENSKO MATERIALNO in KAZENSKO PROCESNO pravo.

Kazensko materialno pravo:
Doloca, katera ravnanja so kazniva in doloca kazenske sankcije za ta ravnanja.
Zajeto je Kazenskem zakoniku - KZ-1.

Kazensko procesno pravo:
Je sredstvo za uveljavljanje kazenskega materialnega prava. Predpisuje postopek, v katerem se ugotavlja, ali obstajajo pogoji, ki jih predpisuje kazensko materialno pravo za uporabo kazenske sankcije. Ureja pristojnosti, dolznosti in pravice organov, ki sodelujejo v predkazenskem in kazenskem postopku.
Zajeto je v Zakonu o kazenskem postopku - ZKP.

Za nas pravni sistem je znacilna delitev na 3 kategorije kaznivih ravnanj:

Disciplinski prestopki oz. krsitve delovnih obveznosti
Prekrski
Kazniva dejanja


Poglavitna merila za razvrscanje kaznivih ravnanj so:

- 1. kriterij: pomembnost zavarovane dobrine za cloveka in druzbo (kvantitativni kriterij)
- 2. kriterij: pomen dejanja (ali ravnanje le krsi predpis, ali ogroza, poskoduje dobrine ali ne - kvalitativni kriterij)
- 3. kriterij: podrocje druzbenega zivljenja v katerem se kazniva ravnanja dogajajo
- 4. kriterij: pogostnost taksnih kaznivih ravnanj
- 5. kriterij: moznosti drzave za njihovo preprecevanje brez kaznovalnih posegov
-

Kazniva dejanja so tista negativna, odklonska ali deviantna ravnanja, ki so druzbi najbolj skodljiva in nevarna. Zaradi tega so v preventivnem in represivnem smislu za ta dejanja dolocene bistveno hujse sankcije, kot pa veljajo za disciplinske prestopke ali prekrske.

Kazniva dejanja v celoti obravnava Kazenski zakonik RS (KZ-1), ki v 16. clenu definira kaznivo dejanje kot clovekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloca kot kaznivo dejanje in hkrati doloca njegove znake ter kazen za krivega storilca.

Za kazniva dejanja so predpisane najhujse kazenske sankcije, s katerimi se lahko poseze v zivljenje (v nekaterih drzavah), prostost, pravice ali premozenje storilca kaznivega dejanja.

Kazniva dejanja obravnavajo in zanje izrekajo kazenske sankcije le z zakonom ustanovljena, po zakonu pristojna, neodvisna in nepristranska sodisca.

Viri kazenskega prava so tisti pravni predpisi, ki obsegajo kazensko-pravne dolocbe. Splosno razlikujemo vire na:

Materialne vire
Formalne vire

Materialni viri kazenskega prava so druzbeni odnosi in vrednote, ki jih neka druzba razvija in varuje. Materialni viri so tisti druzbeni, civilizacijski, kulturni, gospodarski, politicni, zgodovinski in psiholoski dejavniki, ki odsevajo v formalnih virih.

Formalni viri kazenskega prava so posamezni predpisi oziroma pravi red ali pravni sistem.

Materialni viri so uporabni in se pravne odlocbe lahko nanje sklicujejo samo, ce so dobili obliko katerega od formalnih virov.





Formalni viri kazenskega prava:

Ustava
Mednarodni kazensko pravo - nadnacionalni viri
Zakonski viri
Drugi viri

Kazenski zakonik: v Kazenskem zakoniku je zajeta celotna kodifikacija materialnega prava, vkljucno s temeljnimi naceli. Zakonik je obsiren zakon, ki celovito in sistematicno ureja pomembno podrocje druzbenega zivljenja.

Zakon o kazenskem postopku: predpisuje postopek, v katerem se ugotavlja, ali obstajajo pogoji, ki jih predpisuje kazensko materialno pravo za uporabo kazenske sankcije. Ureja pristojnosti, dolznosti in pravice organov, ki sodelujejo v predkazenskem in kazenskem postopku.

Kaj zajema splosni del in kaj posebni del KZ-1? Katerega leta je bil sprejet veljavni KZ-1?

Kazenski zakonik (KZ-1) se deli na SPLOsNI in POSEBNI del.

Splosni del zajema splosne kazensko-pravne norme, posebni del pa tipicne kazensko pravne-norme.

Splosni del - nacela kazenskega prava in vsa tista pravna pravila, ki se nanasajo na zasnovo in skupne znacilnosti vseh kaznivih dejanj, na splosne prvine in predpostavke kazenske odgovornosti in na sistem kazenskih sankcij.

Posebni del - opisi kaznivih dejanj, ki so razvrsceni po razlicnih skupinah.

Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ-1 razdeljena v zaokrozena poglavja (22. poglavij). Vsako kaznivo dejanje v clenu vsebuje opis (zakonske znake) in dolocitev kazni. clen ima lahko vec odstavkov ter znotraj odstavkov vec tock ali alinej.

Veljavni Kazenski zakonik (KZ-1, Uradni list RS, st. 50/12 - uradno precisceno besedilo in spremembe) je bil sprejet leta 2008.

Zadnje spremembe in dopolnitve KZ-1 so bile uveljavljene leta 2015 z novelo KZ -1C.

Glede na nacin pregona locimo:

• Kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolznosti
• Kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog
• Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tozbo

1. Nacelo legitimnosti in omejenosti represije.
2. Nacelo zakonitosti.
3. Nacelo humanosti.
4. Nacelo subjektivne ali krivdne odgovornosti.
5. Nacelo individualizacije kazenskih sankcij.
6. Nacelo sorazmernosti.

NAcELO LEGITIMNOSTI IN OMEJENOSTI REPRESIJE

Gre za nacelo pravne drzave, katerega bistvo je omejenost kazenskopravne represije. Nacelo pravne drzave zavezuje v prvi vrsti zakonodajalca ter organe drzavne represije in organe kazenskega pravosodja.

Nacelo legitimnosti obvezuje zakonodajalca, da pri inkriminiranju dejanj pretehta, ce prepoved ali zapoved ne pomeni krsitve clovekovih pravic in svoboscin. Kazenskopravni odziv upravicujejo le hujsi napadi na pravno varovane vrednote in dobrine.

Kazenskopravna prisila:

kazenskopravna prisila je sredstvo ultima ratio, torej poslednje sredstvo za preprecevanje in zatiranje nevarnih dejavnosti. ce je neko dejanje mogoce prepreciti z drugimi ukrepi (npr. gospodarskimi, vzgojnimi, politicnimi ipd.), potem uporaba kazenskopravnih mehanizmov ni dovoljena;
tudi tam, kjer je upravicena, se kazenskopravno represijo sme uporabljati le toliko, kolikor je nujno potrebno, da bo dosezen temeljni namen kazenskega prava - to je varnost ljudi in drugih pravnih dobrin.

Nacelo legitimnosti v Ustavi RS ni nikjer izrecno omenjeno, je pa razvidno iz njenih stevilnih dolocb, ki Slovenijo opredeljujejo kot demokraticno in pravno drzavo, v kateri je zagotovljeno spostovanje in varstvo clovekovih pravic.

Prejsnji KZ (iz leta 1994) je dolocal, da je predpisovanje kaznivih dejanj upraviceno samo, ce varstva cloveka in drugih temeljnih vrednot ni mogoce zagotavljati drugace. KZ-1 (iz leta 2008) je to dolocbo crtal. Kljub temu nacelo v nasem kazenskopravnem sistemu se vedno velja.

Prvi odstavek 1. clena KZ-1:
"Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme uveljavljati ob spostovanju ustavno zagotovljenih clovekovih pravic in temeljnih svoboscin v demokraticni ureditvi ter na nacelih pravne drzave.«
Nacelo legitimnosti in omejenosti represile je delno zajeto tudi v 16. clenu KZ-1, ki opredeljuje pojem kaznivega dejanja.

Nacelo pravne varnosti - pravna varnost je izraz, s katerim oznacujemo varnost ljudi pred samovoljnimi in nezakonitimi posegi drzavnih organov v njihov pravni polozaj.

Pravna negotovost je nasprotje nacela pravne varnosti - stanje v druzbi, v kateri so odpravili nacelo zakonitosti ali kjer ga formalno niso odpravili, vendar dejansko dajejo dolocbam zakona taksno vsebino in pomen, kakor ustreza interesom in samovolji nosilcev oblasti.


NAcELO ZAKONITOSTI

»NULLUM CRIMEN, NULLA POENA SINE LEGE PRAEVIA«

Nacelo zakonitosti je nastalo, da bi z zakonom dolocili, omejili ter vzpostavili ravnotezje med pravicami drzavnih organov v razmerju do njenih drzavljanov. Nacelo zakonitosti je podlaga, na kateri sloni garantna funkcija kazenskega prava, prek katere drzava zagotavlja, da kaznovanje ne bo podvrzeno samovolji sodisc ali drugih oblastnih organov.

Bistvo nacela je, da nihce ne more biti kaznovan za dejanje, ce to ni dolocil zakon kot kaznivo in tudi predpisal kazni, se preden je bilo to dejanje storjeno.

Nacelo zakonitosti je izrecno doloceno v 28. clenu Ustave RS in povzeto tudi v 2. clenu KZ-1 in 7. clenu KZ-1.

28. clen Ustave RS - 1. odstavek:

nihce ne sme biti kaznovan za dejanje
za katero ni zakon dolocil, da je kaznivo
in ni zanj predpisal kazni
se preden je bilo dejanje storjeno.


28. clen Ustave RS - 2. odstavek:

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen ce je novi zakon za storilca milejsi.






Nacelo zakonitosti je mogoce razcleniti na stiri elemente ali pod-nacela, ki njegovo vsebino konkretizirajo. Vse te stiri elemente je treba razlagati in uporabiti v korist storilca.

Elementi nacela zakonitosti so:

1. Prepoved uporabe obicajnega prava.
2. Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona.
3. Obveznost dolocnosti v zakonu.
4. Prepoved analogije.
Prepoved uporabe obicajnega prava

Kaznivo dejanje mora biti zapisano v zakonu. Obicajno pravo je lahko vir kazenskega prava samo, ko gre za institute, ki so storilcu v korist.

Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona

Dejanje mora biti predpisano kot kaznivo, se preden je bilo storjeno. Za storilca se uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi KD. Prav tako je obvezna uporaba zakona, ki je milejsi za storilca.

Obveznost dolocnosti v zakonu

Gre za prepoved dolocanja kaznivih dejanj in kazni s pomocjo praznih, nedolocljivih ali nejasnih pojmov. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti jasno doloceni na nacin, ki je ljudem razumljiv in ne pusca dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne.

Prepoved analogije

Pod analogijo razumemo pravila za razlago zakona, ki morajo biti v funkciji nacela zakonitosti. Analogija je tudi sredstvo za zapolnjevanje praznin v pravu.

Poznamo tri vrste analogije:

ANALOGIJO IURIS (pravno analogijo) - v kazenskem pravu NI DOVOLJENA, ker nasprotuje nacelu zakonitosti, saj za kaznivo steje tudi dejanje, ki ni zapisano v zakonu, vendar iz splosnih pravnih nacel izhaja, da je druzbi nevarno.

ANALOGIJO LEGIS (zakonsko analogijo) - v kazenskem pravu NI DOVOLJENA, ker nasprotuje nacelu zakonitosti in pomeni, da se kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne navaja, vendar so podobni tistim, ki so obsezeni v normi.

ANALOGIJO INTRA LEGEM (znotraj zakonska analogija) - JE DOVOLJENA v kazenskem pravu. Zakonodajalec je v opisu KD izrecno navedel nekaj njegovih znakov, vendar ne vseh, ki bi se v resnicnosti lahko pojavili. V opisu je zato uporabil besedne zveze ".....in v drugih primerih", ".....ali kako drugace", ipd. Analogijo znotraj zakona moramo razlagati restriktivno tako, da zajamemo le tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki so v zakonu izrecno nasteti.

Primer analogije intra legem - 133. clen KZ-1 (Protipraven odvzem prostosti):

"Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugace omeji svobodo gibanja, se kaznuje ..... "



NAcELO HUMANOSTI

Izhaja iz vrednote clovekovega osebnega dostojanstva in temelji na spostovanju in varovanju clovekovih pravic. Delno je vsebovano ze v nacelu legitimnosti.

Nacelo humanosti je pomembno pri dolocanju in izvrsevanju kazenskih sankcij. Gre predvsem za vprasanje o ravnanju pristojnih organov s tistim, ki je osumljen, obdolzen, obtozen ali obsojen za kaznivo dejanje.

Humanost poudarjajo tudi dolocbe Ustave RS:
17. clen - prepoved smrtne kazni,
18. clen - prepoved telesnih kazni in mucenja,
21. clen - spostovanje clovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih ter med odvzemom prostosti in izvrsevanjem kazni,
34. clen - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti.


Humanost kazenske zakonodaje se izraza tudi v dolocbah KZ -1, s katerimi so natancno dolocene in omejene pravne posledice obsodbe in dolocbah, ki urejajo rehabilitacijo, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenske evidence.

Nacelo humanosti v materialnem kazenskem pravu je povezano predvsem s kaznijo. Smrtna kazen, ki jo kazensko pravo sicer se pozna, je pod vplivom Zdruzenih narodov mocno omejena. V Evropi ne poznamo vec smrtne kazni, kot nadomestilo pa se v evropskih drzavah uvaja kazen dosmrtnega zapora. Z novim KZ-1 je bila leta 2008 tudi v slovenski prostor uvedena kazen dosmrtnega zapora za omejeno stevilo in taksativno dolocenih najhujsih kaznivih dejanj.

Ustava RS v 17. clenu doloca, da v Sloveniji ni smrtne kazni.


NAcELO SUBJEKTIVNE ALI KRIVDNE ODGOVORNOSTI

»NULLA POENA SINE CULPA«

To nacelo je eno najpomembnejsih nacel kazenskega prava. Za izrek kazni ne zadostuje objektivno ugotovljeno dejstvo, da je dolocena oseba izvrsila kaznivo dejanje, ampak je za uporabo kazni potrebno ugotoviti tudi njeno krivdo.

Povzrocitev prepovedane in skodljive posledice sama po sebi se ne zadostuje za uporabo kazni. Kazen se sme uporabiti, ce je dokazano, da je obtozenec zares storilec dejanja, ki ga je obtozen, in ce je ugotovljeno, da je kriv.

Kazenska odgovornost - je skupek vseh materialno-pravnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se posamezniku lahko izrece kazenska sankcija za storjeno kaznivo dejanje.

Krivda - storilcev subjektivni (psihicni) odnos do dejanja, ki ga je storil, in prepovedane posledice, ki jo je povzrocil, se imenuje krivda. Krivda je ocitek, ki ga je treba v vsakem primeru ugotoviti - se ne sme predpostavljati.

Kazenska odgovornost je utemeljena na krivdi.

V kazenskem pravu je odgovornost izkljucno subjektivna in individualna.

Nacelo subjektivne ali krivdne odgovornosti pomeni, da je kazenska odgovornost le individualna in to tudi v primeru, ce je KD storilo vec oseb skupaj kot sostorilci ali v drugacnih oblikah udelezbe. Kazenska odgovornost za KD se presoja za vsakega storilca ali udelezenca samostojno glede na njegov objektivni prispevek h KD in glede na njegov subjektivni odnos do storjenega KD.

Nasprotje je nacelo objektivne odgovornosti, ki pomeni zgolj odgovornost za povzroceno posledico. Ni pomembno, ali je imel storilec do zapovedi, dejanja in posledice dolocen ocitka vreden subjektiven odnos, temvec zadostuje, da je s svojim ravnanjem povzrocil prepovedano posledico. V sodobnem kazenskem pravu se to nacelo ne uporablja oz. ni dovoljeno.


NAcELO INDIVIDUALIZACIJE KAZENSKIH SANKCIJ

Nacelo individualizacije kazenskih sankcij pomeni prilagoditev kazenske sankcije nevarnosti konkretnega KD in storilcevi osebnosti tako, da bo dosezen namen kazenskih sankcij (specialna in generalna prevencija). Sodisce izbere sankcijo, ki daje najvec upanja, da bo sama po sebi in med njenim izvrsevanjem storilca RESOCIALIZIRALA - vrnila druzbi.

Nacelo ni nikjer izrecno omenjeno v KZ-1, so pa vzvodi za uveljavljanje tega nacela vsebovani v dolocbah o odmeri kazni, omilitvi kazni, pogojni obsodbi, sodnem opominu in varnostnih ukrepih.

Dva poglavitna namena individualizacije sta:

PRAVIcNOST in SMOTRNOST

Izbrana in odmerjena kazenska sankcija mora biti hkrati pravicna in smotrna za varstvo druzbe in storilca.


NAcELO SORAZMERNOSTI (med kaznivim dejanjem in kazensko sankcijo)

Gre za uravnotezenost kazenske sankcije s kaznivim dejanjem, ki se kaze na dveh ravneh:

Zakonodajna raven - predpisana kazen mora biti sorazmerna s tezo kaznivega dejanja.
Prakticna raven - izbira kazenske sankcije in odmera v konkretnem primeru (teza KD, stopnja krivde, druge okoliscine).

Elementi nacela zakonitosti so:

1. Prepoved uporabe obicajnega prava.
2. Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona.
3. Obveznost dolocnosti v zakonu.
4. Prepoved analogije.

Prepoved uporabe obicajnega prava

Kaznivo dejanje mora biti zapisano v zakonu. Obicajno pravo je lahko vir kazenskega prava samo, ko gre za institute, ki so storilcu v korist.

Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona

Dejanje mora biti predpisano kot kaznivo, se preden je bilo storjeno. Za storilca se uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi KD. Prav tako je obvezna uporaba zakona, ki je milejsi za storilca.

Obveznost dolocnosti v zakonu

Gre za prepoved dolocanja kaznivih dejanj in kazni s pomocjo praznih, nedolocljivih ali nejasnih pojmov. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti jasno doloceni na nacin, ki je ljudem razumljiv in ne pusca dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne.

Prepoved analogije

Pod analogijo razumemo pravila za razlago zakona, ki morajo biti v funkciji nacela zakonitosti. Analogija je tudi sredstvo za zapolnjevanje praznin v pravu.

Poznamo tri vrste analogije:

ANALOGIJO IURIS (pravno analogijo) - v kazenskem pravu NI DOVOLJENA, ker nasprotuje nacelu zakonitosti, saj za kaznivo steje tudi dejanje, ki ni zapisano v zakonu, vendar iz splosnih pravnih nacel izhaja, da je druzbi nevarno.

ANALOGIJO LEGIS (zakonsko analogijo) - v kazenskem pravu NI DOVOLJENA, ker nasprotuje nacelu zakonitosti in pomeni, da se kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne navaja, vendar so podobni tistim, ki so obsezeni v normi.

ANALOGIJO INTRA LEGEM (znotraj zakonska analogija) - JE DOVOLJENA v kazenskem pravu. Zakonodajalec je v opisu KD izrecno navedel nekaj njegovih znakov, vendar ne vseh, ki bi se v resnicnosti lahko pojavili. V opisu je zato uporabil besedne zveze ".....in v drugih primerih", ".....ali kako drugace", ipd. Analogijo znotraj zakona moramo razlagati restriktivno tako, da zajamemo le tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki so v zakonu izrecno nasteti.

Primer analogije intra legem - 133. clen KZ-1 (Protipraven odvzem prostosti):

"Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugace omeji svobodo gibanja, se kaznuje ..... "

ANALOGIJA INTRA LEGEM (znotraj zakonska analogija) - JE DOVOLJENA v kazenskem pravu. Zakonodajalec je v opisu KD izrecno navedel nekaj njegovih znakov, vendar ne vseh, ki bi se v resnicnosti lahko pojavili. V opisu je zato uporabil besedne zveze ".....in v drugih primerih", ".....ali kako drugace", ipd. Analogijo znotraj zakona moramo razlagati restriktivno tako, da zajamemo le tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki so v zakonu izrecno nasteti.

Primer analogije intra legem - 133. clen KZ-1 (Protipraven odvzem prostosti):
"Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugace omeji svobodo gibanja, se kaznuje ..... "

Kazenski zakonik velja enako za vse polnoletne osebe na glede na njihovo drzavljanstvo (prvi odstavek 4. clena KZ-1).

V drugem in tretjem odstavku 4. clena KZ-1 sta doloceni dve posebnosti:

1. Dolocba se lahko nanasa samo na drzavljane RS in se ne more uporabiti tudi za tujce.
(primer: 350. clen KZ-1 - Napad na neodvisnost drzave)

2. Dolocba velja samo za tujce in ne tudi za drzavljane RS.
(primer: 13. clen KZ-1, ki doloca veljavnost KZ za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini)

V dolocbi, ki izjemoma velja samo za tujce, je lahko doloceno, kdaj to dolocilo ne velja za drzavljane drugih clanic EU.

Posebna osebna veljavnost

Zakon lahko doloci, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami ali polozajem (npr. mlajsi polnoletniki, uradne osebe, vojaske osebe, zdravniki). Taksna kazniva dejanja imenujemo DELICTA PROPRIA - posebna kazniva dejanja.

Posebna osebna veljavnost je znacilna tudi za mladoletnike. Za mladoletnike bo kazensko odgovornost dolocil poseben zakon, do takrat pa veljajo dolocbe KZ-94.

21. clen KZ-1 doloca, da otroci do 14 leta na morejo biti storilci kaznivih dejanj.

Mladoletniki:
otroci do 14. leta starosti - niso kazensko odgovorni (21. clen KZ-1)
14 do 16 let - mlajsi mladoletniki
16 do 18 let - starejsi mladoletniki
18 do 21 let - mlajsi polnoletniki
Mlajsim polnoletnikom se lahko izrecejo kazenske sankcije za mladoletnike (KZ-1 daje podlago za taksno ureditev v posebnem zakonu).

Izkljucitev osebne veljavnosti

Uporaba kazenske zakonodaje ne pride v postev v naslednjih primerih:

- Otroci do 14. leta starosti (ne morejo biti storilci)
- Osebe z imuniteto po Ustavi RS in pravilih mednarodnega prava
- Storilci KD, ki se preganjajo na PREDLOG ali ZASEBNO TOZBO oskodovanca, ce ta NE poda predloga ali ne vlozi zasebne tozbe

21. clen KZ-1 doloca, da otroci do 14 leta na morejo biti storilci kaznivih dejanj.

Katere osebe uzivajo procesno imuniteto v Sloveniji na podlagi Ustave RS?

Imuniteta je privilegij, ki varuje dolocene osebe pred kazenskim pregonom in kazensko odgovornostjo.

Poznamo dve vrsti imunitete:

Materialna ali poklicna imuniteta
Nosilci dolocenih funkcij niso kazensko odgovorni za svoje mnenje ali glas, ki ga dajo pri opravljanju svoje funkcije. Na podlagi Ustave RS uzivajo to imuniteto poslanci Drzavnega zbora RS, svetniki Drzavnega sveta RS, sodniki Ustavnega sodisca RS in vsakdo, ki sodeluje pri sojenju.

Procesna ali nepoklicna imuniteta
Izkljucuje moznost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih osebe izvrsijo v casu opravljanja dolocene funkcije. Na podlagi Ustave RS uzivajo to imuniteto poslanci Drzavnega zbora RS, svetniki Drzavnega sveta RS, sodniki Ustavnega sodisca RS in sodniki.

Kateri zakon se uporablja za storilca kaznivega dejanja?

Glede casovne veljavnosti se upostevata dve temeljni naceli:

Prepoved retroaktivne uporabe zakona
Uporaba milejsega zakona

7. clen KZ-1 doloca, da se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, razen ce je novi zakon za storilca milejsi.

Kazenska zakonodaja neke drzave velja za vsa kazniva dejanja, izvrsena na njenem ozemlju, kar je izraz suverenosti drzave. KZ-1 velja na ozemlju R Slovenije.

Vsaka drzava pa svoji represivni oblasti podreja tudi dolocena KD, izvrsena zunaj njenega ozemlja - ob upostevanju dolocenih pravil. Ta dejanja imenujemo kazniva dejanja z mednarodnim elementom.

Kazensko-pravna norma se razcleni na:

Dispozicijo
Sankcijo

Dispozicija je opis nekega dejanja, ravnanja ali stanja, za katero je zakonodajalec predvidel ustrezno pravno resitev. Opisati neko ravnanje kot kaznivo pomeni dolociti njegove zakonske znake.

Sankcija ali kazen je pravna resitev oz. posledica, ce je izpolnjena dispozicija.

Dispozicije delimo na naslednje vrste:

Opisne dispozicije
Enostavne dispozicije
Alternativne dispozicije
Blanketne dispozicije

Opisne dispozicije

So najbolj pogoste v kazenski zakonodaji in opisujejo razlicne aspekte kaznivega dejanja - kdo je lahko storilec, izvrsitvena dejanja, kaksna posledica mora nastati in morebitne druge okoliscine, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja.

Primer: Nasilje v druzini - prvi odstavek 191. clena KZ-1

Enostavne dispozicije

So redke v kazenski zakonodaji. Gre za kratko in jasno dolocitev prepovedanega ali zapovedanega dejanja. Ne vsebujejo opisov izvrsitvenih dejanj.

Primeri:
Uboj, prvi odstavek 115. clena KZ-1
"kdor komu vzame zivljenje"

Povzrocitev smrti iz malomarnosti, 118. clen KZ-1
"kdor povzroci smrt drugega iz malomarnosti"

Razzalitev, prvi odstavek 158. clena KZ-1 "kdor koga razzali"
Alternativne dispozicije

So tiste, kjer se lahko kaznivo dejanje izvrsi na dva ali vec nacinov. Zakonodajalec je zelel zajeti vse mozne primere ali pa je zelel zajeti samo dolocene storitve ali opustitve in ne drugih moznih nacinov. S tem se omeji krog ravnanj, ki so v okviru posamezne inkriminacije kazniva.

Primer: Ponarejanje listin - prvi odstavek 251. clena KZ-1

Izjeme pri alternativnih dispozicijah - lahko so navedeni le nekateri zakonski znaki, na ostale mozne situacije pa zakon nakazuje s splosno formulacijo "in v drugih primerih". Take dolocbe se razlagajo z uporabo analogije INTRA LEGEM, pri cemer je poudarek na restriktivni razlagi.

Blanketne dispozicije

Gre za sklicevanje na druge pravne predpise, ki dopolnjujejo dispozicijo.

Govorimo o BLANKETNI NORMI.

Blanketna kazenskopravna norma ne zajema celotnega opisa KD, ampak se glede enega zakonskega znaka sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega podrocja.

Primeri BLANKETNIH dispozicij v KZ-1:
Povzrocitev prometne nesrece iz malomarnosti, prvi odstavek 323. clena KZ-1.
Krsitev pravic iz socialnega zavarovanja, 202. clen KZ-1.

KZ-1 opredeljuje kaznivo dejanje v 16. clenu.

"Kaznivo dejanje je clovekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloca kot kaznivo dejanje in hkrati doloca njegove znake ter kazen za krivega storilca.«

Dolocba ima 4 bistvene sestavine:
1. Protipravnost
2. Nujno varstvo pravnih vrednot
3. Znaki kaznivega dejanja
4. Kazen

Kaj pomeni, ce storilec v konkretnem primeru ne izpolni vseh zakonskih znakov kd?

Zakonski znaki so bistveni elementi opisa, na podlagi katerih je mogoce doloceno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje in ga uvrstiti pod dolocen zakonski opis kaznivega dejanja. Vsako inkriminirano kaznivo dejanje ima svoje lastne zakonske znake.

ce storilec s svojim ravnanjem ne izpolni vseh zakonskih znakov konkretnega kaznivega dejanja, ne gre za kaznivo dejanje ali pa gre za kaksno drugo kaznivo dejanje.

Gre za miselni proces, katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanju primera oz. pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko uvrstimo dejansko stanje konkretnega primera.

Na katera dva nacina so lahko dolocene v zakonu?

Locimo naslednje oblike kaznivih dejanj:

1. Temeljno kaznivo dejanje.
2. Privilegirano kaznivo dejanje.
3. Kvalificirano kaznivo dejanje.
4. Delictum sui generis.

Zakon daje tem okoliscinam naravo znakov kaznivega dejanja in oblikuje nove dejanske stane kot posebna kazniva dejanja, in sicer kot posebne clene ali pa posebne odstavke istega clena.

Privilegirano kaznivo dejanje

Privilegirane oblike kaznivih dejanj so lazje oz. milejse oblike, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in enega ali vec znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lazje (vendar ne gre za olajsevalne okoliscine) in je zato zagrozena kazen milejsa.

Primeri:
2. in 4. odstavek 204. clena KZ-1 (Tatvina)
117. clen KZ-1 (Uboj na mah - privilegirana oblika uboja)

Kvalificirano kaznivo dejanje

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so hujse oblike, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in enega ali vec drugih znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih tezje in je zato tudi zagrozena kazen strozja.

Primeri:
116. clen KZ-1 (Umor - kvalificirane oblike uboja)
3. odstavek 210. clena KZ-1 (Odvzem motornega vozila)
205. clen KZ-1 (Velika tatvina - kvalificirana oblika tatvine)

Temeljni elementi kaznivega dejanja so:
1. clovekovo voljno ravnanje
2. Bit kaznivega dejanja
3. Protipravnost
4. Krivda

Kaj pomeni KUMULACIJA pri elementih kaznivega dejanja?

Podani morajo biti vsi elementi kaznivega dejanja.
ce eden izmed teh elementov manjka, ne gre za kaznivo dejanje.

Elementi KD - so splosni in veljajo za vsa kazniva dejanja - so v domeni drzavnega tozilca in sodisca, ko se bo storilcu dokazovalo izvrsitev KD.

Znaki KD - so konkretni in opisujejo tocno doloceno kaznivo dejanje - so v domeni policistov in kriminalistov, ki jih morajo poiskati in dokazati.

Za clovekovo voljno ravnanje morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:

1. storilec kaznivega dejanja je lahko samo clovek
2. z njegovim ravnanjem mora nastati prepovedna posledica
3. obstajati mora vzrocna zveza med ravnanjem in nastalo posledico
4. clovekova volja mora biti svobodna
5. KD mora biti izvrseno z storitvijo ali opustitvijo

Do izkljucitve protipravnosti in s tem kaznivosti pride, ko ni materialne protipravnosti z zakonom dolocenega kaznivega dejanja. Storilec sicer izpolni vse formalne znake kaznivega dejanja, vendar samo dejanje ni v nasprotju s celovitim sistemom pravnih vrednot - npr. dejanje storjeno v silobranu.

Protipravnost je izkljucena, ce so podani naslednji instituti:

1. Silobran.
2. Upravicljiva skrajna sila.
3. Privolitev oskodovanca.
4. Prisiljenost
5. Samoposkodbe, Poskodbe v sportu

Krivda je storilcev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedane ali zapovedane norme, ki jo je s svojim dejanjem krsil. Za krivdo sta potrebni storilceva pristevnost in zavest o protipravnosti njegovega ravnanja.


4 elementi KRIVDE
(morajo biti podani za krivdo storilca)


1. Storilec mora biti pristeven.
2. Ravnati mora z naklepom ali iz malomarnosti.
3. Zavedati se mora protipravnosti svojega ravnanja.
4. Ne smejo obstajati razlogi, ki po zakonu izkljucujejo krivdo.

Krivda je izkljucena v naslednjih primerih:

1. Nepristevnost
2. Dejanjska zmota pri naklepnem dejanju
3. Neizogibna pravna zmota
4. Opravicljiva skrajna sila

Kazenska odgovornost je sestevek vseh materialnopravnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da storilcu lahko ocitamo KD in mu izrecemo kazensko sankcijo.

Pogoji za uveljavljanje kazenske odgovornosti:

Storitev ali opustitev, ki je v zakonu dolocena kot KD (objektivni pogoj).
Krivda pristevnega polnoletnega storilca (subjektivni pogoj).
Ne sme obstajati razlog, po katerem se izkljuci protipravnost, krivda ali kaznivost ravnanja (negativni pogoj).

KZ-1 opredeljuje uveljavljanje kazenske odgovornosti v 1. clenu:

»(1) Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme uveljavljati ob spostovanju ustavno zagotovljenih clovekovih pravic in temeljnih svoboscin v demokraticni ureditvi ter na nacelih pravne drzave.

(2) Po tem zakoniku se kazenska odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene krivde.

(3) Kazenska odgovornost se ne uveljavi zoper osebo, katere krivda je izkljucena, ker ob storitvi ni bila pristevna. Taki osebi se za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s pravom (protipravno dejanje), smejo izreci ukrepi, doloceni s tem zakonikom.«

Glede na nacin izvrsitve locimo:

Storitvena kazniva dejanja - aktivno ravnanje storilca
Opustitvena kazniva dejanja - pasivno ravnanje storilca

Storitvena kazniva dejanja

Storitvena kazniva dejanja so pravilo v kazenskem pravu. Vecina kaznivih dejanj je opredeljenih kot storitvenih, kar izhaja iz smisla in splosne narave kazenskega prava. Storilec z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem krsi, kar prepoveduje norma oz. stori nekaj, cesar ne bi smel.

Opustitvena kazniva dejanja

Opustitvena kazniva dejanja so izjema v kazenskem pravu. Storilec ne izpolni dolznosti iz norme, ki zahteva aktivno ravnanje v smeri preprecitve prepovedane posledice oz. NE stori necesa, kar bi moral storiti.

PRAVA opustitvena KD - so tista, pri katerih je dolznost delovati oziroma kaj storiti izrecno dolocena v kazensko pravni normi. Prepoznamo jih po tem, da opis KD vsebuje besede, kot so: "pusti", "ne pomaga", "opusti", "zapusti", ipd.

Tipicna prava opustitvena kazniva dejanja: 128. clen, 129. clen in 130. clen KZ-1.

Opustitev pomoci - 130. clen KZ-1:
"Kdor ne pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, ceprav bi to lahko
storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se kaznuje z zaporom do enega leta."

NEPRAVA opustitvena KD (3. odstavek 17. clena KZ-1) - so dolocena kot storitvena KD, vendar jih je mozno storiti tudi z opustitvijo, ce prepovedana posledica nastane kot posledica opustitve osebne dolznosti - garantne dolznosti. Gre za krsitev garantne dolznosti - opustitev dolznosti prepreciti nastanek prepovedane posledice. Ta dolznost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja, ali pa tudi ni izrecno dolocena, iz narave dejanja pa je razvidno, da je dejanje mozno storiti tudi z opustitvijo.
Primeri:
resevalec iz vode na pomaga utapljajocemu plavalcu, ki umre.
mati pusti majhnega otroka dalj casa brez varstva in ta umre.
GARANTNA DOLzNOST je dolznost prepreciti nastanek prepovedane posledice. Izhaja
lahko iz zakona, podzakonskih predpisov, pogodbe, druzinskih razmerij, npr. starsevska
dolznost.

Kaznivo dejanje je bilo izvrseno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. cas storitve opredeljuje 18. clen KZ-1.

cas storitve KD je pomemben institut, saj je od tega odvisna uporaba ali ugotavljanje drugih institutov kazenskega materialnega prava:

Ali je bil storilec v casu izvrsitve KD ze subjekt kazenskega pregona (otrok!).
Pristevnost storilca in posledicno krivde.
Zacetek poteka rokov za zastaranje kazenskega pregona.
Vprasanje uporabe zakona, ce je bil zakon spremenjen.

cas izvrsitve je potrebno lociti od casa dokoncanja kaznivega dejanja.

V nasem kazenskem pravu je sprejeta t.i. UBIKVITETNA TEORIJA, ki je zapisana v 19. clenu KZ-1, po kateri je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. To velja tudi za poskus kaznivega dejanja.

19. clen KZ-1:

(1) Kaznivo dejanje je storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica.

(2) Za poskus kaznivega dejanja se steje, da je bilo storjeno na kraju, na katerem je storilec delal, kakor tudi na kraju, na katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica.

Prepovedana posledica je ucinek storitve ali opustitve, ki ga ima taksno ravnanje v zunanjem svetu.

Vsako kaznivo dejanje mora imeti neko navzven zaznavno posledico - v kazenskem pravu je to prepovedana posledica. Pri vecini KD je prepovedana posledica izrecno in jasno dolocena v opisu KD, pri drugih pa jo je potrebno smiselno razbrati iz opisa.

Nastanek prepovedane posledice je bistven pogoj za obstoj kaznivega dejanja, razen ce gre za poskus.

Ali je vzrocna zveza urejena v KZ-1? Zakaj je ugotavljanje vzrocne zveze pomembno?

Vzrocna zveza je dejanska (objektivna) zveza med ravnanjem storilca in nastalo posledico. Vzrocna zveza je teoreticni institut, ki ni urejen v KZ-1.

Vzrocna zveza mora biti podana, da lahko govorimo o kaznivem dejanju.
Ugotavljanje vzrocne zveze je stvar sodniskega vrednotenja, ki v vsakem konkretnem primeru presoja uporabo pravnih teorij in razisce vzrocno zvezo. ce kaksna storitev ali opustitev v resnici ni vzrok nastale posledice, potem tisti, ki je obdolzen za KD ni storilec in je mogoce, da je posledica nastala po nakljucju (npr. vinjeni voznik povzroci prometno nesreco, udelezenec v tej prometni nesreci umre zaradi srcne kapi, ne pa zaradi poskodbe ob nesreci), ali pa je storilec kdo drug.

Vzrocna zveza se pretrga, ko je nek vzrok ze zacel delovati v doloceni smeri proti prepovedani posledici, ta posledica pa v koncni fazi nastane zaradi drugega vzroka, ki prekrije prvotni vzrok in povzroci posledico neodvisno od njega.

Prekinitev vzrocnosti lahko izhaja iz:
delovanja tretjih oseb, ki nimajo znakov kaznivega dejanja, vendar imajo ta ravnanja tako moc, da prekinejo vzrocno zvezo
delovanja naravnih sil
storitve drugega kaznivega dejanja

O kumulativni vzrocnosti govorimo, ko prepovedano posledico povzrocita dva vzroka v soucinkovanju, medtem ko posamezni vzrok ni dovolj mocan za nastanek prepovedane posledice (npr.: A in B nista vedela drug za drugega in sta loceno nasula strup C-ju, ki je zaradi dvojne kolicine strupa umrl, zaradi enojne kolicine strupa pa ne bi umrl.)

Naklepno kaznivo dejanje ima lahko 4 faze:

1. Goli naklep – ni kazniv
2. Pripravljalna dejanja – kazniva, ce je posebej predpisano
3. Poskus - kazniv, ce je predpisana zaporna kazen 3 leta ali vec ALI ce je to posebej
doloceno v zakonu
4. Dokoncano kaznivo dejanje – vedno kaznivo

Pripravljalno dejanje je lahko kaznivo le, ce je v KZ posebej predpisano kot samostojno kaznivo dejanje. Gre za posebna kazniva dejanja - DELICTUM SUI GENERIS.

Primeri:
Hudodelsko zdruzevanje, 294. clen KZ-1
Dogovor za kaznivo dejanje, 295. clen KZ -1

O poskusu govorimo, ce je storilec zacel izvrsevati znake kaznivega dejanja, vendar ga ne dokonca, ker:

ne izpolni vseh znakov KD
ALI
ne nastane prepovedana posledica

Bistveni elementi poskusa so:

1. poskus je mozen le pri naklepnih kaznivih dejanjih,
2. storilec mora priceti z izvrsevanjem znakov kaznivega dejanja,
3. kaznivo dejanje ne sme biti dokoncano.

Kaznivost poskusa

1. Vsa naklepna KD, za katera se sme izreci tri leta zapora ali hujsa kazen.
2. Ce zakon izrecno predpise, da je poskus KD kazniv

Neprimeren poskus je protipraven in kazniv. Nevarnost neprimernega poskusa oceni sodisce, ki mu zakon daje moznost, da kazen omili ali odpusti.

35. clen KZ-1
»Storilcu, ki poskusa storiti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu, se sme odpustiti kazen.«

Primeri:
- plasticna pistola namesto prave,
- nekdo hoce ubiti nekoga, ki je ze mrtev,
- nekdo strelja s pusko na razdaljo, ki presega njen domet

Kaznivo dejanje je dokoncano, ko se izvrseno dejanje storilca v celoti ujema z dispozicijo kazensko-pravne norme oz. ko nastane prepovedana posledica. Od narave kaznivega dejanja je odvisno, kdaj nastopi ta trenutek.

Dokoncano kaznivo dejanje je vedno kaznivo, razen ce je izkljucena kaznivost, protipravnost ali krivda.

Pri premozenjskih deliktih se praviloma steje, da je dejanje dokoncano, ko je z odvzemom stvari onemogoceno razpolaganje z njo prejsnjemu imetniku ter preide stvar v storilcevo dejansko razpolaganje.

Pri tatvinah v trgovini se steje, da je dejanje dokoncano, ko storilec odnese stvar mimo blagajne, ne da bi jo placal

Pod stekom kaznivih dejanj razumemo primere, ko storilec izpolni zakonske znake dveh ali vec kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati.
Poznamo naslednje vrste stekov:
1. Pravi idealni stek
2. Pravi realni stek
3. Navidezni idealni stek
4. Navidezni realni stek

V primeru pravega idealnega ali realnega steka se pravna kvalifikacija storilcevega dejanja sestoji iz dveh ali vec k. dejanj. Uporabijo se posebna pravila za odmero kazni, ki jih doloca 53. clen KZ-1.

V primeru navideznega steka pravna kvalifikacija storilcevega dejanja sestoji le iz ENEGA kaznivega dejanja.

PRAVI STEK
Pri pravem idealnem steku storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali vec kaznivih dejanj
Pri pravem realnem steku pa storilec loceno z dvema ali vec izvrsitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali vec kaznivih dejanj. Za pravi realni stek gre tudi, ko storilec v razlicnih casovnih obdobjih izvrsuje razlicna kazniva dejanja.
Pravi idealni stek - primera
- Storilec z enim strelom eno osebo hudo telesno poskoduje, drugo pa umori (gre za dve kaznivi dejanji, in sicer uboja po 115. cl. KZ-1 in hude telesne poskodbe po 123. clenu KZ-1).
- Storilec pri ropu banke uporabi strelno orozje in hudo telesno poskoduje bancnega
usluzbenca (gre za dve kaznivi dejanji, in sicer ropa po 206. clenu KZ-1 in hude telesne
poskodbe po 123. clenu KZ-1).

Pravi realni stek – primera
- Storilec v ponedeljek ukrade avto, v sredo hudo telesno poskoduje drugo osebo, v petek pa oropa posto (gre za pravi realni stek treh kaznih dejanj).
- Storilec z vec zaporednimi udarci eno osebo ubije, drugo pa hudo telesno poskoduje (gre za dve kaznivi dejanji, in sicer uboja po 115. cl. KZ-1 in hude telesne poskodbe po 123. clenu KZ-1).

NAVIDEZNI STEK
Eno ali vec storilcevih dejanj se lahko uvrsti pod dva ali vec zakonskih opisov kaznivih dejanj, vendar pride v koncni fazi v postev le en zakonski opis, ki izkljucuje uporabo drugih clenov.
Navidezni stek torej NI STEK, zato ne uporabimo posebnih pravil za odmero kazni.
Pri navideznem idealnem steku storilec z enim samim ravnanjem uresnici zakonske znake dveh ali vec KD, vendar so ti v dolocenem medsebojnem odnosu, zato gre za ENO kaznivo dejanje.

Pri navideznem realnem steku storilec z vec dejanji uresnici zakonske znake vec kaznivih dejanj, vendar zakonodajalec (ali pa ob dolocenih pogojih tudi sodna praksa) konstituirata enotno kaznivo dejanje – ceprav vsako KD izpolnjuje pogoje za samostojni obstoj. Storilcu se sodi za ENO kaznivo dejanje.

Primeri navideznega realnega steka:

- Storilec napravi ponarejen kljuc (2. odstavek 206. clena KZ-1), pozneje pa z njim izvrsi vlomno tatvino – v tem primeru gre samo za KD velike tatvine (205. clen KZ-1)

- Storilec z nasiljem prepreci policistu uradno dejanje - v tem primeru je prisotno nasilnistvo po 296. clenu KZ-1 in preprecitev uradnega dejanja ali mascevanje uradni osebi po 299. clenu KZ-1. Storilca se bo obravnavalo samo po 299. clenu KZ-1.

Merila nadaljevanega kaznivega dejanja so:
Istovrstnost premozenjskih kaznivih dejanj.
Casovna kontinuiteta (istocasnost ali zaporedna izvrsitev).
Enoten psihicni odnos storilca do KD – koristoljubnost ali oskodovalni nagibi.
Enotna dejavnost glede na kraj, nacin ali druge enake okoliscine.

Silobran je tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istocasen protipraven napad. Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno.

Institut silobrana ureja 22. clen KZ-1.

Silobran izkljucuje protipravnost, ce so izpolnjeni naslednji kriteriji:

NAPAD mora:

-groziti storilcu silobrana, drugi osebi ali pravno zavarovanim dobrinam,
-biti resnicen (ce napad ni resnicen in storilec zmotno misli, da ravna v silobranu, ta kriterij ni izpolnjen),
-protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran),
-biti istocasen z obrambo.




OBRAMBA mora:

-biti usmerjena zoper napadalca,
-biti socasna z napadom,
-biti neizogibno potrebna za odvrnitev napada (presoditi, ce napada ni bilo mogoce odvrniti drugace kot s poskodbo napadalceve dobrine oziroma z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja),
-biti sorazmerna z intenzivnostjo napada

Pri ugotavljanju (ne)pristevnosti locimo dve vrsti pogojev:
 Bioloski pogoji (VZROK)
 Psiholoski pogoji (POSLEDICA)
Bioloski pogoji nepristevnosti:
o Gre za dusevno abnormalnost - psihopatolosko stanje, ki se kaze kot:
 dusevna motnja
 dusevna manjrazvitost
Psiholoski pogoji nepristevnosti:
o Gre za vprasanje samo-obvladovanja storilca:
 Ali je bil storilec zmozen razumeti pomen svojega dejanja? (polna zavestazum)
 Ali je bil storilec zmozen imeti v oblasti svoje ravnanje? (svobodna volja)

SAMO NAKLEPNA KAZNIVA DEJANJA PRI OBEH

Posredni storilec je vskado, ki iz ozadja vodi protipravno dejavnost
druge osebe oz. ga uporabi kot orodje ali sredstvo za KD – izkorisca
nevednost, neznanje nerazgledanost, ipd. (izenacevanje z napeljevalcem)